Zakonska regulacija SPAMA v Sloveniji

Današnja spletna različica Dnevnika piše o novem zakonu o poštnih storitvah, ki prepoveduje vročitev nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih oglasnih sporočil v predalčnik, če uporabnik to prepove. Kazen za to bo znašala od pol do milijona tolarjev. Vendar pa bo prepoved vročanja takšnih pošiljk veljala samo v primeru, če bo uporabnik na predalček nalepil nalepko, ki jo bo izdala Agencija za telekomunikacije, pričakuje pa se da bo Agencija te nalepke začela izdajati prihodnje leto. Zaradi tega pošiljanje "nezaželenih pošiljk" še ni prepovedano. Kaj torej prinaša nov zakon o poštnih storitvah? Predvsem troje. Kot prvo tim. opt-out načelo. Kot drugo prepoved govori o "oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočilih" (glej 38. člen Zakona o poštnih storitvah), ne pa tudi o anketah, raziskavah ali nekih splošnih obvestilih. Kot tretje pa Jože Fošt iz Pošte Slovenije pravi, da bo Pošta poskusila najti drugačno pot za oglaševanje in sicer direktno pošto. Pošiljali bodo torej naslovljene pošiljke, naslove pa bo Pošta legalno pridobila iz dostopnih virov. Zadeva je zanimiva tudi zaradi možnih paralel s cybersvetom. Seveda se vsi strinjamo da je pošiljanje spam pošte preko interneta malce drugačno, saj pošiljanje povzroča strošek prejemniku maila. Vendar pa se bo večina najbrž tudi strinjala da popolna prepoved pošiljanja vsakršne pošte, ki je posameznik ni že vnaprej dovolil, tudi ni smiselna. Vendar pa sam osebno bolj zagovarjam stališče naj se pošiljanje spama omeji, ne pa popolnoma prepove in onemogoči. Hkrati pa naj se uzakoni obveznost ISPja da na zahtevo uporabnika aktivira določene filtre za njegovo pošto. ISPji bodo sicer imeli res nekoliko več dela, vendar so konec koncev za to delo tudi plačani, kajne?