Ali gre Intel po Hammerjevih stopinjah?

Intel je podjetje, ki so ga nedavno pretresali številni neuspehi, ki so si sledili eden za drugim. Najprej jih je doletel neuspeh nabora i820 s hroščem, ki je zahteval, da Intel zamenja vse matične plošče na tem naboru. Drug neuspeh je bila neuspešna pogodba z Rambusom, ki je Intelu naredila več škode kot koristi. Tretji neuspeh so bile težave z najhitrejšim Pentiumom III na jedru Coppermine, ki se je pregreval kot za stavo, četrti slabi rezultati Pentiuma4 v primerjavi s konkurenco in peti neuspeh slaba prodaja Itaniumov, ki je bila pod pričakovanji. Intel pa utegne biti poražen še na enem področju - na tistem, ki ga bo AMD v prihodnosti utemeljil s svojimi Hammerji. Kot gotovo že veste, bodo Hammerji procesorji, ki bodo potrošnikom namenjeni konec leta in bodo vsebovali podporo 32 bitnim in 64 bitnim programom. Največja prednost arhitekture x86-64 pa je ravno v tem, da ne potrebuje prilagajanj, kar pa je bolj pogodu Microsoftu. Intel pa je ubral povsem drugačno pot, saj njegova arhitetkura IA-64 podpira samo 64 bitne programe in ni združljiva za nazaj. Tako lahko AMD zaradi boljše prilagodljivosti kaj hitro postane zmagovalec, Intel pa veliki poraženec. Intel pa se ne bo pustil speljati na led, saj se zaveda uspeha, ki ga lahko doživijo AMD-jevi Hammerji, zato že kar nekaj časa dela na projektu Yamhill, katerega glavna naloga je oplemenitenje prihajajočih Prescott Pentium4 čipov s 64 bitnimi funkcijami. Tu pa nastopi problem, saj je tako arhitekturo že patentiral AMD, kar pomeni, da bo moral Intel po predstavitvi teh procesorjev plačevati licenčnino AMD-ju. Je pa res, da je prihodnost Yamhilla zaenkrat še precej vprašljiva, saj bo njegova prisotnost na trgu najbrž odvisna od uspeha Hammerjev in McKinleyev (naslednikov Itaniuma). Več na Anandtechu.