Microsoft poizkuša doseči sprejetje strožje zakonodaje v ZDA

nekikr je 28. mar 2011 ob 19:46 izjavil:

Tako slabo si opisal, da tudi ideja ni. Bolj neka izmišljotina, ki si jo pogrunral na avtobusu.

Hudo velika razlika je med trendy akcijo, ki traja eno dopoldne in doživljensko obsodbo, da boš pobiral smeti, medtem ko bo nek Manu igral Boga in diktiral kdo naj kaj počne.

Plus še to, da bi se zadeve na koncu verjetno zasukale na tak način, kakor so se v Živalski farmi od Orwella. Tak je naš značaj.

Manu, ideja ki si jo omenil lahko uspe in seveda ni pravljica, zgolj pred časom je. :)

Ne, ni. Ce si slucajno predstavljas da v naravi (vesolju) vlada neko carobno ravnotezje kjer se stvari same od sebe postimajo ce jih pustis pri miru, se motis. Ljudje nismo nobena izjema in pojavi kot so bandwagooning in FOTM so se kako prisotni in nic ne kaze da bi se jih dalo izkoreniniti. Zato se populacija grupira ob popularnih stvareh, kot so trenutno denar in brezdelje. V 60ih na drugi strani luze so se grupirali okrog drog in brezdelja . Kapital ni bil FOTM in druzba je imela drugacne probleme kot jih ima danes.

Prepustit ljudem da vsak pocne kar hoce (in poleg tega pricakuje da bo od tega lahko brez problema zivel) je nekako podobna trenutni avtorski zakonodaji, kjer ti vsak nesposobnez najeda da on ne more prezivati kot avtor zaradi vseh drugih razlogov razen njegove nesposobnosti na trgu, ki je ze tako prenasicen s ponudbo.

Kar se pa nagrade za delo tice pa tud ne vem kako je z pro/contra... visoka nagrada ponavadi pomeni vec napredka na dolocenem podrocju, ampak recimo visoke place pravnikov prinesejo kaj? Boljse pravo? Manj konfliktov? Karkoli takega za kar bi bilo smiselno se naprej placevat visoke nagrade "ker se splaca"? Visoke place dohtarjev imajo vsaj nek viden in merljiv ucinek, visoke place v tehnicnih poklicih bi ga tud imele in bi hitro videl vec folka na teh smere studirat.
Po drugi strani smo pa najvecja odkritja dobil brez vnaprej obljubljenih visokih nagrad, kar je plus za casovni sistem nagrajevanja.

Decisions, decisions...

sammy73

Živet je treba in treba je iti naprej. Življenje ni statično. Sisteme je treba izboljševat, jih spreminjat. Vsaka ideja se lahko izrodi. Ampak če bomo tako gledali, potem je najbolje, da se zabijemo v bunkerje in živimo kot mrtveci.

Življenje je eksperiment. Če ne boš probal, nikoli ne boš vedel, kaj je možno, kaj se da in kaj je bolje.

Vsaka nova ideja je dobrodošla. Sedanji sistem ne bo mogel ostati, kot je. Spremembe so nujne. Naše vlade in gospodarstveniki pa se oprijemljejo starega kot pijan plota.

Spremembe morajo priti. Zato je najbolje, da si TAM in si del sprememb, jih sooblikuješ na način, da bo najbolje za VSE. Če si tiho, potem si strahopetec, ker se bojiš sprememb, ki MORAJO priti. Smrt je neizbežna. Zakaj se potem bat negativnega odziva strahopetcev, ko predlagaš novo idejo, nove poglede, medtem, ko strahopetci zagovarjajo že znano in preživeto, da zgledajo bolj pametni?

Podaj argumente.

Demokracija je boljša za VSE v primerjavi z monarhijo (preteklosti). V monarhiji je kralj imel neomejene pravice in posledično ljudje niso imeli svojih pravic v svojih rokah. Zato je demokracija boljša, kot monarhija, čeprav ima svoje pomanjkljivosti.

Znanost je boljša za VSE, kot pa avtoriteta religije. V religiji si moral živeti tako, kot pravi bog (duhovniki, ki mislijo, da vedo, kaj bog hoče). V znanosti pa je razmišljanje v ospredju, kar je veliko bolje, kot tisto prej, čeprav ima to svoje pomanjkljivosti.

Sistem se vedno da izboljšati na način, da je boljše za VSE.

Prosim, ne vlečt za besedo, ker je to nesmiselno. Za VSE imam v mislih družbo kot celoto. Ker v monarhiji je kralju boljše, kot pa v demokraciji (v smislu, ker lahko počne svobodno brez strahu, da bi bil kaznovan po nepotrebnem). V demokraciji človeku (ki je bil kralj v monarhiji) ni bolje - je pa bolje za VSE.... za VSE kot celoto.

V vladavini duhovništva je duhovnikom zelo dobro, saj si lahko privoščijo več, kot ostali. V znanosti pa ljudem, ki so bili duhovniki ne bo tako osebno dobro, saj so enakovredni z ostalimi in niso več nad drugimi. Znanost je torej boljša za VSE kot celota, ne pa tudi za privilegirano duhovništvo.

Sedanji sistem je dober za kapitaliste in v naslednjem sistemu, če naj bi bil boljši za VSE, bo njim seveda slabše. Ampak za VSE, kot celoto bo bolje.

Nič ga nisem pihnil ... sem lepo razložil zgoraj kaj sem imel v mislih z VSE.

VSE kot celota. Tisti duhovniki so izgubili svoje privilegije nad drugimi (kar je tudi prav) ampak svoje osebne pravice pa še vedno imajo. Torej niso nič izgubili.

Kralj je sicer izgubil absolutno oblast in verjetno ne bo več imel 100 priležnic. V demokraciji pa bo imel le eno ženo in absolutno oblast le nad samim sabo. Torej mu ni nič slabega.

Starša bosta morala žrtvovat precej svojega časa in denarja zavoljo otrok. Če hočeš nekaj imeti, potem moraš nekaj žrtvovati. Enako je na globalni ravni. Če hočemo imeti mir, bo orožarski lobi imel manjše profite ... Če hočejo delodajalci socialni mir bo treba žrtvovat svoje velike plače in profite in zvišat plače delavcem ... Če Mubarak toliko ljubi svoj Egipt, potem naj žrtvuje tiste svoje milijarde za svoje ljubljeno ljudstvo, da dokaže to svojo 'očetovsko ljubezen'... Če hočemo imeti manj priseljencev v Evropo, potem ne smemo gospodarsko izkoriščati in/ali podpirati diktatorje držav v razvoju. Če bo zahod znanje delil s tistimi, ki ga nimajo, bodo prebivalci revnih držav tam lepše živeli, kjer so in ne bo potreb po migracijah.

VSE kot celota. Privilegiji posameznika nad drugimi posamezniki v takšni ureditvi NI. Govorim o privilegijah npr. v smislu izčrpavanja podjetja za polnjenje lastnih žepov na račun zaposlenih, ki dejansko delajo, da podjetje stoji na nogah. Ali pa v državnih firmah zaposlovanje družinskih članov. Ali pa molzenje državnega denarja na tak ali drugačen način. Takšnih privilegijev v prihodnji družbi ne sme več biti. Zato, ker bo svoje mesto zavzela ideja: DOBROBIT ZA VSE in SLUŽENJE namesto kot do zdaj "dobrobit samo zame in jemanje".

V demokraciji pa bo imel le eno ženo in absolutno oblast le nad samim sabo. Torej mu ni nič slabega.

Praviš, da je vse kar rabimo, en Vsemogočni Manu, ki bo vsakemu posebej povedal kaj je zanj najbolje in kaj lahko v življenju pričakuje? Zanimivo. Samo še to mi povej: kaj naredimo s tistimi, ki jim Yugo ni dovolj? Jih kar postavimo pred zid ali jih zapremo v kakšen rudnik?

driver_x je 30. mar 2011 ob 20:38 izjavil:

Ljudje oz. skupine ljudi bodo vedno težile k temu, da bi imele privilegije. Tega ne govorim na pamet, ampak se je v zgodovini še vedno izkazalo. Od sistema oz. ureditve je odvisno samo to, kdo si uspe pridobiti največ privilegijev. To so lahko bodisi monarhi, komunistični vodje ali v današnjem času tisti, ki obvladujejo kapital. Morda še nisi dojel tega, da smo ljudje taki, da hočemo vedno več. To tudi žene naprej ves razvoj in znanost.
Tudi sedanja ureditev ni večna, prišla bo druga, ki bo na vrh naplavila le druge elite, ostalo bo isto. Vedno je bilo tako.
Toliko o tem z moje strani, saj ti ne bi rad pokvaril iluzij o popolnem sistemu. Če ti pa uspe ustvariti sistem, ki ga opisuješ, te pa že sedaj opozarjam, da sem trmast in da če mi vloga, ki mi jo bo namenila skupnost ne bo všeč, je ne bom opravljal.

Aja. Samo še to. Sem se ravno spomnil. Sistem VSE kot celota zelo dobro funkcionira. Zelo dobro poznam skupnost, ki funkcionira na tak način. Tam posamezniki niso pomembni, pomembna je skupnost. Posamezniki tudi zlahka in brez pomisleka žrtvujejo svoje življenje, kadar je to potrebno v dobrobit skupnosti. Posamezniki imajo v naprej določene vloge, ki pa se s časom spreminjajo: iz ene vloge prehajajo v drugo, odvisno od njihove razvitosti in sposobnosti. Govorim seveda o čebelah.

Narobe me bereš. Noben sistem ni in ne bo popoln (kaj sploh pomeni popolnost). Nikoli nisem uporail besedo POPOLN SISTEM.

Govorim o izboljševanju sistema. Vsak sistem se da izboljšati. Tudi ta v katerem smo, ker kot vidiš, smo v finančni krizi.

Skupnost ti ne bo namenila tvojo vlogo. Sam si jo boš izbral, katero boš želel. Jaz sem imel v mislih nekako tako, kot ko podpisuješ pogodbo za delo. Pogodbo sestavljata vsaj dve strani in se MORATA PRILAGAJATI, ker če ti ne boš želel delati na podlagi pogodbe sestavljene s strani delodajalca ti tudi ni treba oz se bosta morala spogajati - npr. ti boš dobil malo večjo plačo ampak boš na voljo tudi ob nedeljah.

Sedanji sistem pa dela v smislu kdor zmaga ta dobi več. Jaz pa govorim o sistemu, kjer se ne bo šlo za zmago ene strani in poraza druge, ampak sistem sodelovanja. Ni enega zmagovalca, ampak zmagata obe strani. Da pa se zgodi slednje, se bo moral tisti, ki naj bi zmagal in dobil več na račun drugega, prilagodil in žrtvoval svoje pohlepne želje po ogromnih dobičkih.

Torej: boljše za VSE in ne samo za nekatere. Da pa pridemo do tega je potrebno prilagajanje in etično ravnanje do vseh udeležencev.

nekikr je 31. mar 2011 ob 00:17 izjavil:

V demokraciji pa bo imel le eno ženo in absolutno oblast le nad samim sabo. Torej mu ni nič slabega.

Praviš, da je vse kar rabimo, en Vsemogočni Manu, ki bo vsakemu posebej povedal kaj je zanj najbolje in kaj lahko v življenju pričakuje? Zanimivo. Samo še to mi povej: kaj naredimo s tistimi, ki jim Yugo ni dovolj? Jih kar postavimo pred zid ali jih zapremo v kakšen rudnik?

NE. Tega nikoli nisem imel v mislih in nikoli tega nisem napisal. To je tvoj konstrukt (verjetno zaradi površnega branja in tvojega okvira v katerem deluje tvoja mentaliteta).

Nihče ne bo govoril drugemu kaj naj dela (ne vem od kje ti to???). Vsak si najde svoje mesto v družbi. Če noče delat pač nič nima oz. le za preživetje.

Govorim o družbi, kjer se dela na način, da je dobro za VSE. Ne kot sedaj, ko so na eni strani ogromni dobički, na drugi strani pa delavci, ki se komaj preživljajo iz dneva v dan, kjer se kupuje zemlja v afriki za namen biogoriv, lokalnemu prebivalstvu pa zmanjkuje voda, ker se porablja za gojenje sladkornega trsa (ki porabi preveč vode) za biogorivo.

Sedanji sistem deluje na način, da eden zmaga, drugi zgubi. Ni etike. Ni spoštovanja človekovih pravic. Govorim o sistemu, kjer take zmage (samo za eno stran) ne bi bilo več, ampak bi bil sistem, ki bi bil ugoden za VSE.

Da pa uvedemo tak sistem, bodo morali sedanji zmagovalci žrtvovati svoje privilegije. Drugače ne bo šlo.

Popolnoma napačno si predstavljaš besede "sistem, ki je dober za VSE".

Samo še to mi povej: kaj naredimo s tistimi, ki jim Yugo ni dovolj? Jih kar postavimo pred zid ali jih zapremo v kakšen rudnik?

Glede na Manujevo teorijo morajo samo vec casa prebit na delovnem mestu in bojo za to vec placani kot nekdo, ki porabi manj casa za siht.

Ljudje oz. skupine ljudi bodo vedno težile k temu, da bi imele privilegije. Tega ne govorim na pamet, ampak se je v zgodovini še vedno izkazalo. Od sistema oz. ureditve je odvisno samo to, kdo si uspe pridobiti največ privilegijev. To so lahko bodisi monarhi, komunistični vodje ali v današnjem času tisti, ki obvladujejo kapital. Morda še nisi dojel tega, da smo ljudje taki, da hočemo vedno več. To tudi žene naprej ves razvoj in znanost.

To je tud (strasno oster) dvorezen mec. Se cisto vsaja revolucija, vstaja, punt, ... je bil zato, ker si je nekdo predstavljal malo prevec na siroko svoja pooblastila/privilegije (do katerih je ponavadi prisel s "hackom" sistema - danes je to lobiranje za zakone - pravila po katerih sistem deluje). Tekmovalnost je tista ki zene svet naprej in tekmovalnost je tista zaradi kere se brusijo giljotine. It's a tradeoff.

Pa nisem tega napisal ker bi zagovarjal Manutove teze (ker kljub vsemu nikjer ne vidim nobenega mehanizma po katerem bi ljudi prisilil da se obnasajo kot ljudje, in ne kot zivali z vsemi nagoni), ampak ker delno ima prav. Ampak devil is in the details...

Fail. Ne v razmišljanju ampak v praktičnem primeru. Socializem v bivši jugi je zelo lepo pokazal kaj se zgodi, ko daš ljudem opcijo "vsi delajmo, pa bo za vse dovolj". Enostavno ni nihče več delal. Povprašaj kakšnega očeta, dedka, kako je bilo. Slišal boš malo morje takih zgodb:
- Ni bilo važno kaj si delal, da si bil le od 6 do 14 v službi
- Pri inventuri smo šteli _poljuben_artikel. Naštel sem jih 8. Šef je pa potem vzel 3 in rekel "Kar 5 jih napiši"
-...

In vsi bodo rekli, kako lepo je bilo takrat. Bolj svobodno, nihče ni imel preveliko denarja, ampak tudi premalo le redkokdo. Pravi mali raj. Ampak veš v čem je bil catch? Da je povojne odškodnine in kreditov moralo zmanjkati, ker nihče ni delal kot bi moral. Zgodbo naprej pa najbrž poznaš.

Kapitalizem (ki je daleč od kakšnega optimuma) pa po drugi strani iz ljudi privleče več, ker če hočeš uspeti, moraš biti boljši od drugih. Zelo preprosto. In kdor pravi, da je vse v vezah in poznanstvih najbrž ni nikoli nič zares delal (as in pomembnega). Veze in poznanstva pridejo v veliki meri skupaj z ostalimi atributi, ki jih ima uspešen človek.

Amen.

Kot rečeno, v praksi nam manjka še kakih 1000 let, da bomo tam, če sploh :)