Vse najboljše za dan mladosti!!!

Zmaga pa slovenska reklama za stoenko. Priceless.

uss nimitz: če pogledaš pa samo slovenijo (kar se mi zdi bolj merodajno, ker pač smo prej in sedaj živeli samo v sloveniji in ne v 'celotni jugi') bi prišel do bistveno drugačnega zaključka glede na gospodarske razmere in blaginjo, kot jih ti opisuješ. mislim da je bilo gospodarstvo dokaj na nivoju. seveda slabše kot na zahodu, vendar še vedno z zdravimi temelji za nadaljno rast.

Seveda, samo potem ne bi mogel manipulirati, kako da smo bili celo za Bolgari. Precej bolj merodajna (s slovenske perspektive) zna biti tale razpredelnica z Wikipedije: Economy of SFRY @ Wikipedia

Yugoslav economy in numbers - 1990

Fiscal year: calendar year
GDP per Republic/Country: (source IMF/World Bank - 1990)
Country Economy
Country Number of citizens - GDP/Billion of USD - GDP/USD per capita
1 Serbia 5,590,000 - 16,910 - 3,025
2 Slovenia 1,982,000 - 13,740 - 6,940
3 Croatia 4,784,000 - 25,640 - 5,350
4 Bosnia 4,364,000 - 10,870 - 2,490
5 Montenegro 652,000 - 1,520 - 2,330
6 Macedonia 2,021,000 - 4,420 - 2,180
Total Yugoslavia 23,451,000 - 84,120 - 3,587

p.s.: Načeloma ne bi bilo slabo prebrati celotnega sestavka. Se mi zdi kar objektiven.

>>>>>>uss nimitz: če pogledaš pa samo slovenijo (kar se mi zdi bolj merodajno, ker pač smo prej in sedaj živeli samo v sloveniji in ne v 'celotni jugi')

Jasno, da se je pred letom 90 v Sloveniji živelo bolje kot v Makedoniji ali na Kosovu, samo to ni posledica kardeljevega ekonomskega "čudeža", ampak dejstva, da smo smo Slovenci že leta 1918 prišli v prvo Jugoslavijo kot veliko bolj razviti od neke Makedonije ali pa Bosne...

BigWhale - ravno o tem sem pisal, leta 1991 smo imeli odlično osnovo, za izgradnjo lepe, sodobne, na delu temelječe, socialne in poštene države, vendar so naši pravni umetniki, spravli skupaj tako zakonodajo, da je lahko in moralo iti vse v p.m., rezultate vidimo danes, plačevale jih bodo pa še cele generacije zanamcev. Zaradi peščice posameznih interesov, smo sesuli celotno državo, tudi tiste stvari, po katerih so nas poznali po celem svetu - še Avsenike bi uničl, če bi bilo možno, samo da ne bi kdaj kdo pomislil, da v prejšnji državi le ni bilo vse tako slabo.

USS Nimitz - primerjaj razvitost in gospodarstvo leta 1941 in 1990. Leta 41 je bilo v Sloveniji nekaj nemških in čeških firm, ter nekaj slovenskih obrtnikov, ostalo pa je temeljilo na kmečkem življu. V 50-ih letih je bilo na gospodarskem, šolskem in socialnem nivoju ogromno narejenega in tudi večino tega smo v 18.-ih letih dodobra sesul, zato nostalgija po starih časih, po letu 1941 se ne kolca nikomur.

USS Nimitz - primerjaj razvitost in gospodarstvo leta 1941 in 1990. Leta 41 je bilo v Sloveniji nekaj nemških in čeških firm, ter nekaj slovenskih obrtnikov, ostalo pa je temeljilo na kmečkem življu. V 50-ih letih je bilo na gospodarskem, šolskem in socialnem nivoju ogromno narejenega in tudi večino tega smo v 18.-ih letih dodobra sesul, zato nostalgija po starih časih, po letu 1941 se ne kolca nikomur.

Slovenija je med leti 45 in 90 zaradi totalno zgrešenega Kardeljevega ekonomskega eksperimenta kvečjemu po nepotrebnem zaostala oz. izgubila kakšnih 15 let v razvoju. A misliš, da pa, če bi po letu 45 imeli tak ekonomski sistem, kot ga imajo severno od nas, bi pa sedaj še vedno v kožuhih pasli krave, ali kaj? Pa ne bodi smešen no...

Lahko vzameš recimo za primerjavo Avstrijsko Koroško in pa bivšo Kranjsko. Pred 2. svet vojno sta bili ti deželi nekje na istem nivoju po razvitosti, Koroška je imela celo manj industrije od Kranjske in je bila tudi zelo kmečko-ruralna, po 2. svetovni vojni pa je A. Koroški GDP per capita presegel bivšo Kranjsko za dvakrat, plače in pokojnine pa najmanj za trikrat. Tam niso imeli kardeljanskih ekonomskih zablod, pa so vseeno zgradili vzorno socialno državo…

V 18 letih se ni nič sesulo, ampak je Slovenija iz 6000 dolarjev skočila na 29000 dolarjev bruto domačega produkta na prebivalca in se uvrstila med najbolj razvite države na svetu. Priporočljivo bi bilo, če bi gledal kakšen star TV dnevnik iz let 89-90, ki jih včasih ponavljajo, in bi videl, da je takratni ekonomski sistem pustil za sabo totalno ekonomsko in socialno razsulo.

Glede nostalgije so pa okusi različni, včasih tudi iracionalni; moj stari oče je recimo gojil nostalgijo za avstro-ogrsko, pa čeprav mi ni bilo nikoli jasno zakaj, saj je bil za časa AO komaj dojenček…

A se nekateri nostalgiki za ''zlatimi'' časi sploh zavedate, da marsikdo izmed vas, v primeru, da bi še vedno imeli ta vaš SFRJ raj, danes recimo sploh ne bi imel PC računalnika, ki je sedaj praktično v vsakem slovenskem domu…

hecno se mi zdi da folk še vedno ne dojame da večina SLO firm ni propadla zaradi izgube trega, oz. glavni razlog to ni bil.
glavni razlogi so bili politični, in ne ekonomski.

Komentar enega malo višjega delavca v TAM-u;

V TAMU sem se kot mlad inženir zaposlil 1978. Takrat nas je bilo cca 4400 delavcev. V štirih letih je slavni Kardelj
uvedel SOZDE; TOZDE itd in nas je bilo l.1983 že skoraj 9000 zaposlenih. Proizvodnja leta 1978 je bila cca 9000 kamionov in preko 10.000 motorjev in je bila enaka tisti leta 1983. v tistem času je TAM razvil enega najboljših vojaških vozil, ki so na testiranjih dosegli izredne rezultate. Zaradi famozne politike, ki je onemogočala uvoz delov smo se delavci vozili v Avstrijo nakupovali potrebne dela (kar so nam plačali s ponarejenimi potnimi nalogi), da je lahko razvojni oddelek nadaljeval delo. Že leta 1977 je TAM imel ULTRAFILTRACIJO za čiščenje odpadnih emulzij.
Samoupravljanje in uvedba usmerjenega izobraževanja je uničilo tovarno. Vodstvo je bilo sicer pošteno vendar partijsko zaslepljeno. Kamijone so čakali kupci v vrsti. Ko ni bilo naročiul so šli gospodje v Beograd in je vojska naročila vojaška vozila. Zaradi lažno ustvarjenega dogovornega trga in minimalne konkurence se je prodalo vse kar se je naredilo.

Pisalo se je leto 1988, ko se je zgodil Milošević v Beogradu (še preden je prevzel v Srbiji oblast), naenkrat je bilo konec naročil vojske. Vodstvo (tudi član komiteja ZKJ) so slepo verjeli v večnost 'juge' in bratstvo in enostnost in niso naredili nič, da bi iskali alternativne trge in prešli iz zračno hlajenih motorjev na sodobne vodno hlajene. Navajani, da ko je bil problem pokljicati v Beograd (JLA) ali iti na banko po sveži denar so naenkrat ostali odrezani od trga.

TAM ni pokopala osamosvojitev Slovenije l.1991 ampak razpad partijsko-armadne naveze l.1988.

Pogrebniki pa so bili nesposobno vodstvo, ki je v maniri 'glej in čakaj' (izraz nastal sredi šesdesetih v ZDA, kjer so se stari industrijski centri (Pittsburg, v Evropi Manchester, Porurje) soočali s krizo neustrezne strukture industrije - stare, izstrošene, delovno intenzivne z nisko dodano vrednosto) ob servisu države, ki je dajala posojila za plače (ohranjanje socialnega miru) namesto, da bi izkoristili dane resurse, odpustili višek delovne sile (posledica Kardelja,
l.1979 4400 delavcev, 1983 9000), ko smo imeli 18 TOZD, 4 Skupne službe (1983) - zanimiva delovna mesta: 22 referentov samoupravljanja, referenta za proslave in pogrebe...delegatski sistem je zaradi pisanosti zapolsenih pomenil povprečni dnevni izostanek cca 300 ljudi, ki so sedeli v delegacijah občinskih, krajevnih organov, takoimenovanih SIS-ov...). Iz usmerjenega izobraževanja smo po štirih letih dobili tehnike, ki še 'pile' niso znali držati v roki - kje je bil stari dobri IKŠ. Vodja kadrovse g. Purić (Črnogorec) je v imenu bratstva in enotnosti uvozil preko
2000 mladcev predvsem iz Bosne. Vse to dragi moji je bila JUGA. Vse to plačuje delovni narod še danes. Saj je bilo lepo - ampak ZELO DRAGO.

Žal mi je za TAM-om, bivšimi sodelavci. Stari mojstri so v začetku osemdeset jokali, ko so dobivali 'usmerjence' iz
fantastično vodenega šolstva. Lastna izkušnja, moj prvi delovni mesec po končani fakulteti je minil v študiranju samoupravnih aktov. Samo lastna iniciativa mi je zagotovila, da sem delal ustvarjalno na svojem delovnem mestu.
Mnogo je bilo tistih, ki jih je samoupravljanje posrkalo vase in so se rajši kot z delom ukvarjali s kvazi 'upravljanjem'
podjetja. Zelo dobre delavce so pošiljali v Kumrovec (slovita 1 letna šola) in ko so prišli nazaj so namesto za stroj
šli med pol ali profi funkcionarčke v firmi in nato naprej.

To je zgodovina naših velikih podjetij. Zato smo gospodarsko nazadovali in začeli propadati že leta sredi šesdesetih let, ko nismo sprejeli izziva svetovnih gospodarskih trendov in pričeli razvijati lahke predelovalne industrije (razen svetlih izjem Gorenje). Leta 1974, ko sem štopal na študij v Ljubljano mi je vstavil takratni Velenjski župan in se v avtomobilu zjokal, ker je dobil transport (vlak s preko 700 mladimi iz Srbije in Bosne), za katere je moral najti tako namestitev kot delovna mesta.

he he..saj zgodovina se ponavlja...sedaj imamo pa namesto tone funkcionarjev tono kvazi managerckov :D

Nebivedu, s temle citatom si zadel žebljico na glavico! Predvsem pa si z njim postavil na laž tiste, ki trdijo, da je podjetja uničila tranzicijska zakonodaja. Uničil jih jih je socializem.

Ti kar verjami samemu sebi. Večino podjetij je uničila tranzicijska zakonodaja.

Lej no, še en pripadnik kluba možgani-opranih jugonostalgikov. Začetek tvoje terapije naj bo branje Nebivedu-jevega citata zgoraj.

Če bi se malo prestrukturirale in bi se pri nas tudi pokazalo malo zanimanja zato (v času tranzicije se je zanalašč sesulo še tisto od teh firm, kar je bilo dobro, samo da se je dobilo denar) bi bile to še vedno lahko uspešne firme. Na žalost pa jih je neumnost prejšnjih in današnjih lastnikov pahnila v propad.

Ja, vodstvo je bila partija, lastnik pa država. Oboje je slabo. Vendar so bili tudi delavci proti spremembam, prestrukturiranju, sploh pa proti dodatnemu izobraževanju. Sem gledal delavce ob stečaju IUV, kako so zahtevali službo, obenem pa odklanjali vsakršno prekvalifikacijo. Kako boš delal s takimi? In kaj boš s takim podjetjem? Je sploh karkoli mogoče?

Dokler so bili v podjetjih direktorji izpod bukev, je v večini firm tekel in razvoj in medsebojni odnosi in delo, posledično je bil tudi denar. Ko pa so začeli na direktorska mesta hodit kadri s šolami, je naenkrat začelo prihajati do povečanj administracije, obveznih tajnic s fikusom, posebej direktor kadrovske s vsem svojim aparatom, pa direktor komeciale s svojim aparatom, pa direktor proizvodnje z najmanj 3-mi nivoji vodenja, pa finančni direktor........ V proizvodnjo se je vlagalo minimalno, zaposlovalo se je od 10-20% novih ljudi večinoma v pisarne, število večjih ali manjših šefov se je večalo s kvadratno hitrostjo, samo delavci so ostajali vedno na istem po letu 85 pa vsako leto na slabšem. Večina teh struktur ni bila več kadrirana partijsko, je pa skoraj vsak vstopil v partijo, zato, da so mu malo manj gledali pod prste. Večina teh nepravilnosti je nastala po Titovi smrti, stare partizanske kadre se je nekako spravilo v penzijo, mladi fakultetniki pa so pričeli svoj politično gospodarski vzpon, brez najmanjšega čuta za soljudi, podrejene, socialo, pogoje dela..... To se je s prilastitvijo družbenega kapitala nadaljevalo v osamosvojitev, le partijske knjižice so zamenjale biblije in molitveniki. Višek gospodarskega idiotizma je predstavljalo usmerjeno izobraževanje (večina danšnjih gospodarskih in političnih "strokovnjakov" izhaja iz tega obdobja ter zakon o združenem delu, z vso svojo potrebno in nepotrebno birokracijo.
V razvitih gospodarstvih, moraš direktorsko mesto zaslužit z znanjem in sposobnostjo, pri nas je bila zadosti diploma ali delovne izkušnje na področju uničevanja firm. To lepo kaže na to, da se je kolektivna moralna zavest, s prihodom vedno bolj izobraženih kadrov, močno nagnila na stran, pri kateri je bila glavna vrlina polnjenje lastnih žepov in pridobivanje "zasluženih" privilegijev, ker pa je razvoj in dodana vrednost v večini stagnirala, oziroma zaradi novo zaposlenih birokratov rapidno padala, je bilo treba poiskati krivca in to je postal vratar, snažilka, strugar..., s tem da ni dosti produktiven. Ko so se pričele deliti plače na novo, so razmerja od prej partizanskih 1:2,5, pri katerem plača direktorja niti slučajno ni bila najvišja (leta 1973 je imel direktor Litostroja 7. plačo (cca 600.000din), prvo pa tov.Kecman-šlosar, ki je bil sposoben v enem mesecu sestavit polža za turbino (1.250.000 din), drugo je imel finomehanik, ki je ročno popravljal gredi za ladijske motorje (izsekane luknje v odlitkih, na obdelani gredi, varjenje leteh in ročna obdelava, tako da ni bilo razlike med strojno obdelavo in popravljenim delom)(800.000din), na razmerja 1:5 in z raznimi dodatki in privilegiji 1:10 in več. Naenkrat je postala važna diploma, ne gelde na to, kaj je nosilec te diplome sploh znal delati, vse to se je pričelo dogajati po letu 76 in se s političnim prebarvanjem nadaljuje še danes. Tako, da enostavno lahko ugotovimo, da je socializem pričel crkavati s sprejetjem ZZD - znano Kardeljevo umetnino, dokončno pa poginil skupaj s Titovo smrtjo.

Se spominjam, kako mi je inženir iz Emeca razlagal, da so se tam kadrovniki bali odpuščati. Če so odpustili napačnega, so jih ob odhodu domov pretepli na parkirišču!

verjamem. zato pa je potrebno imeti jajca in debelo kožo.

še dodatek na solatkov post:
so mi pravili, da ko si bili delavci plačani na to, kolikor je kdo naredil, je en mudel v metalni se mi zdi toliko več komadov nardil, da si je v 1 mesecu kupu fička.
ampak ker je to šlo onim v pisarnah v nos, so to enostavno ukinili...

Niti ni bilo treba trepetat, če si se peljal dol iz Nemčije ali Avstrije. Družinski prijatelj je v 80ih delal kot carinik na Avstrijski meji in je lepo povedal kaj je bilo.

Poznam precej tistih, ki so delali v nemciji in so ob kontroli na meji snemali kolesa iz avtomobila, jemali sedeze ven in tako naprej. Ne zaradi lepsega.

Ko so vozili cele avtobuse robe čez mejo, pa nikomur niso črhnili niti besede, da tega ne sme. Če le ni bilo očitno, da gre za kakšne prepotentne dilerje, ki skušajo zaslužit na ta račun.

Seveda, dokler je carinik dobil pet kil kave, pa dve steki cigaret ni rekel nic, ce je bil pa malo slabe volje je pa lahko cel avtobus na glavo obrnil in jih poslal nazaj zaradi treh kavbojk in ene usnjene jakne.

Glej, svercalo se je na veliko. Nevem pa kako naj ti dopovem, da je s sistemom v katerem moras cez mejo tihotapiti televizor (in kinder jajca), ker ga ne mores kupiti v svoji drzavi, nekaj narobe? Ce bi bilo vse tako roznato

Glede na tele tvoje izkušnje bi rekel, da je imela tvoja familija precej tako, konkretno delikventno preteklost, kar se je posledično odrazilo v tem, da je bilo življenje na bolj nižjem standardu. Ni mi namreč jasno od kje lahko toliko nesreče na enem kupu, kot od tega, da jo sam iščeš.

Nevem, morda je bil res problem samo v moji familiji, ceprav jih jaz kar nekaj takih poznam. A vseeno, bistveno je to, da niso vsi vsega imeli. Vse skupaj je bila pravljica, ki se je grdo koncala, na zalost. Zavozen sistem bodo pa popravljali se nasi otroci in danasnja kolcanja v gospodarstvu se dogajajo zaradi prejsnje zgodbe in ljudi, ki so bili vzgojeni v njej.

Bulshit. Velika večina še vedno živi v hišah iz tistega časa. Ljudje imajo penzije, firme ki so prestale tranzicijo propadajo kot po spisku, čeprav so bile 15 let nazaj še prekleto perspektivne...
Skratka, spet izgovori.

Res? Katera firma pa je prestala tranzicijo in je bila perspektivna? Pa je delovala brez drzavne pomoci? Kaj imajo pa hise iz tistega casa veze s tranzicijo in gospodarstvom? Saj je pa jasno, da ne bodo kar izpuhtele v zrak. Heh.

All they do is bitch and whine. Bitch and whine... In po pravici povedano se mi tega ne da več brat, tako da kar nadaljujte s tem smiljenjem samemu sebi, jaz grem pa delat, da ne bo čez 30 let spet kdo pametoval kako se je spalo na delovnih mestih.

Hm, ne bom se ti opraviceval, ker me ti ne razumes. :) Meni in moji druzini gre danes tridesetkrat bolje, kot je slo veliki vecini druzin takrat. Imamo kinder jajca, avto na katerega mi ni bilo treba cakati eno leto v vrsti, da ga bo ena tovarna v srbiji naredila in je malo boljsi kot povprecna Delamarisova konzerva imamo tudi precej spodobno televizijo, ki sem jo kupil pri nas v trgovini izbiral sem pa med kakimi 50 razlicnimi modeli. Precej bolje kot izbira pred 25 leti, ko si lahko kupil Gorenje, Iskra, Ei Nis in Rade Koncar.

Ce bi bil sistem, tak kot je bil v resnici tako dober in tako odlicen in bi nam bilo vsem tako lepo, potem stvar ne bi propadla, se ti ne zdi?