Z razveljavitvijo te ugotovitve EPA nima več pravne podlage za uvajanje standardov izpustov za motorna vozila. Zakon o čistem zraku iz leta 1970 (Clean Air Act) izrecno predpisuje, da sme EPA regulirati emisije onesnažil, ki so nevarna za zdravje. Zaradi te spremembe proizvajalci vozil in motorjev v ZDA nimajo več nobenih obveznosti za merjenje, nadzor in poročanje o emisijah toplogrednih plinov za svoje izdelke. S tem je EPA sprejela stališče, ki je v nasprotju s konsenzom mednarodne raziskovalne skupnosti in drugih okoljevarstvenih organizacij po svetu.
EPA trdi, da bodo ameriški potrošniki zaradi odprave regulacije prihranili 1300 milijard dolarjev (okrog 4000 dolarjev na prebivalca). Gre za največji deregulacijski ukrep doslej. To ni prvi deregulacijski ukrep na področju varstva okolja, ki ga je sprejela nova administracija v zadnjem letu.
Direktor EPA Lee Zeldin trdi, da je bila odločitev iz leta 2009 sprejeta na napačnih predpostavkah. Modeli, ki so jih tedaj uporabljali, naj bi imeli napake, njihove najbolj pesimistične napovedi pa se niso uresničile. Drži, da se najbolj pesimistični scenariji niso uresničili, a situacija je leta 2026 vseeno bistveno resnejša. Planet se še vedno segreva, ekstremnih vremenskih dogodkov pa je čedalje več.
Ameriška administracija trdi, da Clean Air Act dovoljuje le regulacijo lokalnih onesnažil, o čemer je vrhovno sodišče odločalo že leta 2007 in to interpretacijo zavrnilo (Massachusetts v. EPA). Drugi argument se sklicuje na omejitve, zaradi katerih EPA ne bi smela odrejati regulacije, ki ima širše gospodarske posledice. To v praksi pomeni, da EPA ne sme omejiti ničesar, če bi to stalo preveč, dokler nima odobritve Kongresa. Glede na trenutno sestavo vrhovne sodišča bi to lahko EPA odvzelo nekaj pristojnosti ali pa celo razveljavilo Massachusetts v. EPA, če bi prišlo do spora.
