programiranje procesorja

Če teh stvari sploh ne obvladaš, potem ne inssistiraj na Cju.

Dobi si kje kak skrajno enostaven mikrokrmilnik in soliudno razvojno orodje zanj.

Microchipov MPLAB je zastonj in je relativno visoko ocenjen, PICi so razmeroma enostavni majhni luštni čipi ( samo 33 ukazov !) in dobi se tudi majhne FLASH modele.

Zanesljiv vir mi je rekel, da se bo dobil v kratkem zelo poceni ISP programator, to pa je tudi vse, kar res rabiš.

Majhni FLASH PICi so tudi praktično samozadostni, tako da posebnih doddatkov ne rabiš. Počiš čip, kjer bi ga rad imel, poskrbiš za napajanje in prilotaš tistih nekaj pinov na konektor, ki jih rabiš za programiranje v vezju in to je vse.

Pravi naslov zate je Mikroelektronika.co.yu

Za začetek si lahko kupiš že precej zmogljivo Razvojno okolje za PIC, ki je hkrati tudi programator, lahko začneš seveda tudi iz nič. Rabil boš Programator in pa kakšno testno ploščo.

Na mikroelektroniki je tudi on-line knjiga o programiranju PICov v asemblerju. Nauči te osnove (ukaze, zanke, zakasnitve) in pa tudi težje reči (krmiljenje LED displayev, LCD displayev, AD pretvornika itd). Knjiga - klik

Če ti asembler ni simpatičen pa lahko preizkusiš MikroC for PIC. Na strani je sicer preizkusna verzija. Edina omejitev je, da lahko narediš največ 2k veliko hex datoteko (kar je za začetek že ogromno).

od teh ze sestavljenih vezij se ne bom nc naucu.

Men je ful vsec tale 8051 oz 8052. Torej ce bi zelel da se mi ledica priziga, rabim ta procesor, en kristal pa eno ledico ne?
pa par uporov? vse to potem zvezem na com port, sprogramiram z namensko programsko opremo in zadeva mora delat ne?

al mogoce rabim tudi kaksen pretvornik 2 -> 8 bit, glede na to da ima rs232 sam 9 pinov?

Glede 8051:

Načeloma ja, vendar je "8051" generična oznaka, ki danes označuje družino jedra in ne sam čip, na trgu pa je veliko izvedenk.

Priporočam kakšno trotlziher z vdelanim FLASHom in ISP programmable, kot je denimo Atmelova 89xx.

Tam pa že ni take razlike do AVR. Tega dela tudi ATmel in ima bistveno močnejše jedro od 89xx in bo zato bistveno lažje napisati program zanj.

C načeloma stane. Ne dobiš ga akr tako zastonj. No, Keil je svojčas dajal okrog oskubljene verzije, samo te so bile res omejene ( ponavadi z velikostjo kode).


Ker je najboljši ? Težko rečt. Izbira je _ogromna_ . Glede na to kje začenjaš ( blinkanje LEDice) bi se na tvojem mestu orientiral raje na to, kaj zmorejo razvojna orodja kot na to, kaj zmore sam čip. Za LEDico bo več ko zadosti dober.

Ko boš pa rabil kaj boljšega, boš pa pač ponovil vajo in izbral znova.

Kar se Cja tiče, se IMHO res ne splača komplicirat z njim, vsaj ne za majhne projekte.

C te izolira od HWja, vendar ima to lahko tudi slabe posledice. Compiler ni vsemogočen, sploh pa mogoče ne ve kaj točno si ti hotel in je koda lahko daleč od optimalne, kar pomeni, da rabiš dodaten čas da lahko spoznaš svoj compiler in njegove meje, nato pa se pri vsakem projektu še sprijazniš s tem, da čip ne bo optimalno izkoriščen.

Nič ne rečem, za kakšne bolj kompleksne projekte zna biti C edini racionalen odgovor, za blinkanje LEDice pa ga res ne rabiš.

No, to je samo IMHO, počni kar hočeš zaradi mene.

Tako na pamet bi ti mogoče lahko stresel par predlogov iz rokava, kjer lahko začneš iskanje:

- Microchip PIC. Dosegljive zadeve, relativno poceni, pa še izbira je velika in kar nekaj družin je vmes. Razlikujejo se v osnovi po velikosti jedra. 18C je kar solidna, vendar še vedno majhna zadeva.

- MIcrochip dsPIC. Nekakšen morf PICa in DSPja. Ni ne tič ne miš, nekaj vmes.

- Atmel AVR. Atmelova konkurenca PICu, vendar s precej hitrejšim jedrom. NI pa toliko izbire glede modelov in ATmelov IDE mi je bil vedno nekako grenak.
Drugače čipi nikoli niso bili napačni.

-Texas Instruments je zadnje čase precej agresiven in ima kar precej čiperaja. Preveč za opisat, je treba pogledat.

- Philips ima precej izvedenk z ARM jedrom. Ta bi bil mogoče boljša izbira, če inssistiraš na Cju.

-INfineon je imel nekaj solidnih čipov.

- Bivši Hitachi ( sedaj Elpida ?) je imel SuperH. Majhen, strupeno hiter čip.

PIC je dober za začet, dobiš lahko zastonj sample, programator je preprost (kakšen JDM naprimer), za programe pisat imaš zastonj MPLAB in tudi c compiler študentsko verzijo (edina omejitev je, da po enem mescu ne moreš vklopit nekaterih optimizacij...katere to so, mi še ni uspelo ugotovit). Torej naroči si enega 18fxxx v 40 pinskem DIP ohišju, narediš mu še preprosto ploščico in je.

CCFly
>Takoj ko si želiš bolj kompliciran sistem(nad 20 MIPS) ti preostanejo le ARM7 TDMI, 9 in 11 rešitve, specilizirana FPGA vezja in morda še novi 32-bitni AVR Atmel.
Tja to 40MIPS gredo tudi 16-bitni dsPIC in pic24. Ampak kar je nad 75MIPS so le kakšna divja ohišja tipa BGA. Ali pač?


TESKAn
Mislim, da gre tu za O2,O3 in Os optimizacije. Lahko uporabljaš le O1. Ki pa mi je na enem primeru, dala zelo podobne razultate kot ostale verzije. Velika razlika pa je med optimiranim in neoptimiranim programom.



korenje_ver2
Ma fino je spoznat assembler najprej, ampak je muka delati z nekaterimi stvarmi v primerjavi s C-jem. Predvsem sem vedno dobival sive lase ob kakšnih pogojnih stavkih... Ampak nič ne zato, ti si dobi enega 16f628a (4€), pa recimo narediš en serial ali paralel programator PIC Projects. Pa začni z lučko, pa tipkami.
Če pa res hočeš C pa si dobi kakšno demo verzijo kakega C prevajalnika, kot so MicroC, hi tech picc, ccx...

pravkar gledam datasheet od atmel am2911A, ki ga prodajajo pri ic-elektronika. zgleda zelo preprost, 4 bitn. (me pa neki zanima, kako prklops 2 lcdja na tak mikrokontr/proc, ce imas sam 4 izhode? )

Glede na to, da si popoln zacetnik bi ti jaz priporocal Philipsove LPC900 (8051) mikrokontrolere. Z 16 in 32 bitnimi (MSP430, ARM...) se raje malo pocakaj.
Prednost teh Philipsov je, da ne potrebujejo nic zunanjih komponent. Priklopis jim napajanje in ze jih lahko programiras. Odpadeta ti reset vezje in oscilator. Programiras pa jih lahko preko RS232, programator pa je dost enostaven, da si ga lahko izdelas sam. Tudi orodje za programiranje (flash) je zastojn, le C compiler ni.

Ojej, dajte mu x86 arhitekturo predlagati. 75 mipsov...

Da se priklopiti več LCD-jev na en mikrokontroler. Dejansko rabi LCD, če govorimo o 2x16 oz podobnih tipih, 4 podatkovne in 3 kontrolne povezave. Dejansko bi se dalo iste štiri podatkovne povezave peljati na različne LCD-je, s komandnimi bi pa le enemu rekel, naj te posluša. Recimo.

Če imaš namen naresti tiso avto klimo, ne potrebuješ pol tiča mipsov. Zadostuje ti praktično karkoli, kar ima zadosti nogic (IO).
Jaz delam s PICi. Najraje imam 16f876a in 12f675, vmes pa 16f688. Pišem v ASM in PICC razvojnih okoljih.

Doslej mi je bila hitrost procesorja ovira le, ko sem pisal tetris za na TV, a sem uspel, brez uporabe kakršnegakoli integriranega vezja. Le s PIC16f876a, koda pa obvezno v ASM. C ni prišel v upoštev, ker je procesor prepočasen za neoptimizirano kodo.

Svetujem ti tole, ali večjo sestrico, na kateri lahko sestaviš tudi programator. Tule je sestavljen že omenjeni tetris. Pice dokaj radodarno delijo tudi kot sample.

Ja, jaz o plastićni bedno izgledajoči zadevi. Zelo uporabno, veš. Nadomesti vse razvojne ploščice.

32 bitnih barvah... Dream on

Pal standard, 4 bitni digitalno analogni pretvornik (z upori), 2 bitne "barve", en bit za sinhronizacijski nivo. So pa pacienti, ki so ga naredili v barvah. No ja, vsaj za enega vem.

a kdo ve kje bi dobil barvni grafični lcd, ki so v mobitelih in imajo veliko gostoto pik na površinsko enoto, ter se jih da programirat podobno kot navadne lcdje? (za nizko ceno seveda)

Ti si pa en velik optimist... Malo prej sprašuješ kako prižigat LEDico, zdaj pa že ugotavljaš, da bi znal iz PCja pošiljat grafiko in prikazovat na grafičnem zaslonu???? A misliš, da če je datasheet dolg, to pomeni, da je nekaj slabega? Ravno obratno!

Kot ti je zcetrt svetoval, nabavi si protoboard (tisto plastiko, na kateri je on zgradil tetris. ZAČNI NA ZAČETKU.
Svetujem ti (kakor večina ostalih), da vztrajaš pri assemblerju! Tipke, LEDice, mogoče LCD... C++ pozabi! Za mikrokontrolerje je primeren C, objekti v 392 bajtih RAMa nimajo kaj iskat (primer za PIC 16F876A).

mah bedn mi je to ker najprej beres kolk registrov majo 16F* pici, pol pa vids kva vse ma 32F*.
Potem pa se ce hoces sestevat, mnozit in podobno, moras met ze prednapisane dele programa, ker skoraj ni sans da bi vse sam pogruntu. V Cju bi dal pa preprosto a=5*5 in stvar bi bla resena...

ma krmiljenje graficnega zaslona je simpl. tm das preprosto en drzalni signal, potem pa spustis tistih 8 bitov cez, in tko ponavljas... komot bi lahko naredu en programcek ka bi narisu slikico na displey..
tut posamezne stevilke in crke bi lahko prikazu na displayu... preprosto bi mel shranjene oblike crk v spominu, ce ze niso na lcdju...

bedn mi je to ko moras za en sam "if" napisat ene 50 vrstic kode v assemblyju... edino kar mi je vsec so tisti interrupti. zlo kul zadevica.

ka bi ti vedu kolk misli mi gre zdej po glavi o tem kva vse bi naredu....

npr naredu bi uro. en procesor bi mel za podajanje tocnega casa, druzga pa za prikazovanje na lcdju.
pol je tuki se termometer, ki bi prikazoval temp. na lcdju
potem sm ze mal obupu nad tem kolk je vsega pa sm hotu narest sam cpu in lcd, kjer bi z dvema gumboma odstevu in pristevu 1 k stevilki, ki bi se prikazovala na lcdju...
da bi pa kej brez lcdja delu mi pa ni glih cool...

ja sam moras ful racunat... kolk ukazov mas ipd...

bedn mi je to ko moras za en sam "if" napisat ene 50 vrstic kode v assemblyju

PA resno nisi resen. Najbolj preprost if ima lahko dve vrstici kode, no recimo tri, recimo v 68hc11 asm:
ldaa whatever1
cmpa whatever2
bne (ali beq)

To je if, ki vrednost v registru a primerja z neko konstantro vrednostjo in če je enako skoči na določeno mesto kode. torej: if(whatever1==whatever2){ }

V picu je zaradi risc morda kakšna vrstica več, vseeno pa jih ni 50.

npr naredu bi uro. en procesor bi mel za podajanje tocnega casa, druzga pa za prikazovanje na lcdju.

ZAkaj bi pa rabil 2? To in še več lahko narediš z enim., brez večjih problemov.

ja sam moras ful racunat... kolk ukazov mas ipd...

Zakaj bi to moral delat? Skratka začni nekje na začetku in boš videl kako se stvari dela. Tudi krmiljenje LCDja lahko ni tako enostavno kot zgleda na prvi pogled, marsikaj gre lahko narobe. Recimo že takoj na začetku, pri konfiguraciji portov.

50+? vrstic assembly kode za tole spodaj? Dost verjetno.

Na primer:

unsigned int a,b,c;
//....
if(a < b * c)
{
    ra0=1;
}
else
{
    ra0=0;
}

Jaz sem tudi najprej začel v asm in naredil nekaj projektov. Pri malo večjem projektu sem imel že kar rahle težave z obvladovanjem vsega skupaj, a to je bilo zaradi neprimerne strukture (vse sem tlačil v eno datoteko + preveč goto skakanja).

C res olajša delo pri bolj kompleksnih zadevah, recimo kjer je potrebno delo na večih nivojih. Pride pa asm prav ko je treba kakšno zadevo debugirat, ali optimizrat. Včasih pa si tudi kakšne funkcije napišem v asm zaradi večje kontrole ali zaradi hitrosti.

Se pa na splosno strinjam s tabo zcetrt.

PIC je zastonj, naročiš sample. Programator je tudi poceni, narediš en preprost JDM za začetek, par jurjev pa je zadeva narejena. Protoboard je dobro imet v vsakem primeru, tako da...

ej kje delijo te sample chipov? :D
majo tut kake sample barvnih lcdjev? :D

aja pa btw, neki sm se spomnu. Lahko bi naredu programcek, ka bi sam spremenu mojo custom kodo v assembly kodo.
npr bi napisu: if a > b then .... pol bi pa to ta moj programcek interpretiru in zamenju z assembly kodo, da bi naredil to...

ja to vem.... sam uni prevedejo direkt v bitno kodo. jz bi pa rad naredu sebi user frendli kompilercek, ka bi najprej prevedu v assembly, potem pa v hex kodo. mislim tut da bi se tko najvec naucu...
pa mislim da ce se bom naucu http://ww1.microchip.com/downloads/en/D... do podrobnosti, bom znal potem ze malo bolj komplicirane mikrokontrolerje programirat. sm vidu da majo eni vso podporo za usb, ethernet in podobno ze integrirano...