Arhiv novic @ Slo-Tech

BBC - Danes mineva 20 let od katastrofe v černobilski jedrski elektrarni, največje tovrstne nesreče v zgodovini civilne uporabe jedrske energije. Nesreča, ki jo je povzročila človeška napaka, še danes močno odmeva tako v Ukrajini kot drugod po svetu, za seboj pa je pustila še veliko nerešenih vprašanj in težav. Okolica v krogu 30 km okoli tovarne je še danes zapuščena in pod strogim nadzorom, ravno tako mesto, kjer so prebivali zaposleni v tovarni. Za nesrečo je ostalo tudi pokopališče vozil in strojev, s katerimi so odstranjevali posledice nesreče.

Seveda pa posledice nesreče še zdaleč niso sanirane - trenutno največjo težavo predstavlja zadrževalni sarkofag, zgrajen preko reaktorske stavbe, ki se počasi seseda in grozi z izpustom radioaktivnega materiala v okolje. Na njem sicer potekajo vzdrževalna dela, v gradnji pa je nov, precej večji zadrževalni objekt, ki bo lahko zadrževal nevarne ostanke reaktorja, jedrskega goriva in jedrskih odpadkov vsaj 100 let. Vendar pa je to še vedno premalo, saj bo radioaktiven material, ki se še vedno nahaja v stopljenem reaktorju, ostal nevaren še dolgo časa. Še vedno pa tudi ostaja nerešeno vprašanje smrti, ki jih je nesreča zahtevala, ocene se gibljejo med 9.000 (ZN) in 93.000 (Greenpeace) smrti zaradi rakastih obolenj, Greenpeace pa dodaja celo do 200.000 smrti zaradi ostalih obolenj, ki so povezana z nesrečo.

News.com - Lanskega maja smo poročali, da je John Stedman, namestnik v šerifovem uradu v Los Angelesu, v pričanju pred senatnim komitejem za domovinsko varnost izjavil, da se nekatere teroristične organizacije morda ukvarjajo s kršitvami avtorskih pravic. Novica je bila podlaga za špekulacije, da se nam morda obeta ostrejša protipiratska zakonodaja na področju piratstva.

Podobnega mnenja je bil v svojem govoru novembra lani tudi ameriški vrhovni Alberto Gonzales, ki je izjavil, da so dohodki iz nelegalnih dejavnosti skoraj zagotovo namenjeni za financiranje terorističnih aktivnosti.

Te dni pa se je zgodil naslednji korak. Ameriški kongresnik Lamar Smith je namreč predlagal Intellectual Property Protection Act. Predlog zakona predlaga razširitev načinov omejevanja programske opreme za zaobid avtorsko pravne zaščite. Dosedanji Digital Millnium Coypright Act prepoveduje distribucijo in trgovanje s programsko ali strojno opremo, ki se lahko uporabi za zaobid avtorsko pravne zaščite. Predlog omenjenega zakona pa predlaga inkriminiranje "izdelave, uvoza, izvoza, pridobitve nadzora nad in posedovanja" orodij za zaobid avtorsko pravne zaščite.

Nadalje predlog zakona predlaga dovoljevanje prisluškovanja v primeru preiskovanja kršitev avtorskega prava in predvideva ustanovitev specializirane "copyright enote" znotraj FBI, s proračunom 20 milijonov USD letno. Če bo zakon sprejet, se bodo drastično povečale tudi kazni za kršitelje avtorskih pravic. Predlagano je povišanje zaporne kazni iz sedanjih 5 na 10 let (v primeru ponavljajočih kršitev pa na 20 let), in to tudi v primeru tim. nekomercialnega piratstva (na primer objave ilegalne kopije slik, videov ali novic, v vrednosti več kot 1000 dolarjev na spletni strani). Kršitelje pa bo doletela tudi zaplemba vse opreme, ki so jo uporabili za kršitev.

Seznam novosti, ki jih prinaša predlog IPPA je sicer podrobneje analiziran na spletni strani Public Knowledge.

Očitno, se zgodba, ki jo je lansko leto začel namestnik v šerifovem uradu v Los Angelesu, počasi zaključuje. V nadaljevanju bomo morda podobne zakonske spremembe doživeli tudi v Evropi, Američanom pa se obeta sprejem zakonodaje o obvezni hrambi prometnih podatkov, ki jo je EU že sprejela. Problema zasebnosti in avtorskega prava postajata čedalje bolj prepletena. A po drugi strani, kdor ni terorist, pardon, pirat, se itak nima česa bati. Kajne?

MSNBC - V začetku tega tedna je newyorški sodnik John Spooner razsodil v primeru uslužbenca ministrstva za izobraževanje Toquira Choudhrija. Uslužbenec je na delovnem mestu in v delovnem času večkrat brskal po spletu, nadrejeni pa so ga večkrat opozorili, da to ni dovoljeno. Ker opozoril ni upošteval, so ga odpustili.

Zaposleni se je pritožil, sodnik pa je presodil, da je "internet postal sodoben ekvivalent telefonu ali dnevnemu časopisu", zaradi česar je njegova uporaba dovoljena, razen v kolikor ne ovira splošne delovne uspešnosti zaposlenega. Iz navedenih razlogov je odpustitev delavca prehuda sankcija. Sodnik je presodil, da je v primeru surfanja na delovnem mestu primerna le najmilejša sankcija in sicer ukor.

S to odločitvijo se tudi ameriška pravna ureditev približuje evropski. V Franciji je namreč leta 2001 Kasacijsko sodišče Francije v primeru Societe Nikon France, SA v. Onof zapisalo: "Menimo, da je splošna popolna prepoved uporabe e-pošte v neslužbene namene nerealna in krši pravno načelo sorazmernosti.". Prav tako je Svet Evrope leta 1989 sprejel Priporočilo št. R(89) 2, o varstvu osebnih podatkov, uporabljanih za zaposlovanje, ki določa, da imajo zaposleni na delovnem mestu pravico do vzpostavljanja osebnih in socialnih stikov.