Arhiv novic @ Slo-Tech

New Scientist - Kitajski znanstveniki na Univerzi v Nanjingu so uspeli izdelati črno luknjo, ki se obnaša kot prava, vesoljska črna luknja, a na našo srečo to velja le za elektromagnetno valovanje, zaenkrat v mikrovalovnem spektru. Črna luknja, ki požira mikrovalove, za požiranje ne uporablja gravitacije, ki bi bila dovolj močna za ukrivljanje žarkov, temveč elektromagnetno valovanje preprosto absorbira. Teoretičen del izdelave naprave sta v začetku leta v članku predstavila Evgenij Narimanov in Aleksander Kildišev z Univerze v Purdueju. Znanstvenika sta bila tudi presenečena, da je do dejanske izvedbe prišlo že tako kmalu po objavi članka. Črna luknja je sestavljena iz 60 kolobarjastih trakov, narejenih iz meta-materialov, ki so bili v preteklosti že uporabljeni za nevidne plašče. Na trakovih je vjedkana oblika tiskanega vezja, ki spremeni karakteristike trakov in tako notranjim 20 obročem omogoča, da se obnašajo kot jedro črne luknje, ki svetlobo vsrka vase. V primeru zemeljske črne luknje se vsrkana svetloba spremeni v toploto, kar jo naredi idealno za uporabo pri proizvodnji energije. Težava je le, da ima vidna svetloba mnogo krajšo amplitudo valovanja kot mikrovalovi. Posledično bodo morale biti mnogo manjše tudi komponente na trakovih. Vseeno so Kitajci samozavestni, da bodo prve demonstracije požiranja svetlobe pripravili še pred koncem letošnjega leta.

Wired News - Črne luknje so zanimiva vesoljska telesa, ki so dobile ime po svoji barvi. Skupna značilnost vseh črnih lukenj je, da imajo na majhnem prostoru nagneteno tako veliko maso, da je njihova ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti. Ker je ta večno ujeta in ne more pobegniti z njih, jih ne vidimo in so črne. Doslej so vse opažene, ali bolje rečeno odkrite, črne luknje lahko razvrstili v eno izmed dveh kategorij: malo, kjer so bile črne luknje od 3- do 20-krat težje od Sonca, ali supermasivne, ki so milijonkrat masivnejše. Vmesne velikosti niso našli, čeprav so špekulirali o obstoju tudi lukenj te velikosti.

Sedaj so bojda našli prvo, ki ustreza tej definiciji. V galaksiji, ki je od nas oddaljena 290 milijonov svetlobnih let, so Francozi odkrili črno luknjo, ki tehta za približno 500 naših Sonc. Novo črno luknjo so odkrili s teleskopom XMM-Newton X-ray, ki je zaznal rentegensko sevanje, ki 260 milijonkrat močnejše od Sončevega. O odkritju pišejo v Nature.

ScienceDaily - Odkriti eno črno luknjo je relativno enostavno (nenazadnje, ena naj bi bila kar v središču skoraj vsake galaksije), odkriti binarni sistem dveh črnih lukenj pa se smatra kot eno izmed najtežjih opravil astronomije - velike so namreč samo kot kakšen sončni sistem, zato je razločevanje med dvema (in ne preprosto sklepanje, da gre za eno črno luknjo) še toliko težje. Vendar bi naj znanstvenikom iz Tucsona uspelo identificirati takšen binarni sistem.

Črni luknji, ki zaokrožita druga okrog druge približno vsakih 100 let, se vrtita s hitrostjo kar 6000 kilometrov na sekundo (za primerjavo, naše Sonce se vrti okrog središča naše galaksije s hitrostjo 220 kilometrov na sekundo) in bosta slej ko prej trčili, ob čemer bosta trčili z zadostno silo, da naj bi trk zaznali z detektorji gravitacijskega valovanja tudi na Zemlji.



Sistem sta odkrila Todd Boroson in Tod Lauer, medtem ko sta preiskovala rezultate raziskave, ki je vključevala slike in spektralne informacije sto tisoče galaksij, ko ju je na lepem njun program opozoril na kvazar, katerega spekter se je močno razlikoval od ostalih. Po podrobnejših raziskavah sta opazila dve vodikovi črti v kvazarjevem spektru (v normalnih okoliščinah bi pričakovali enega, zaradi ene črne luknje), nakar sta izračunala, da sta črni luknji druga od druge oddaljene le 0,3 svetlobnega leta.

Če bo njuno odkritje tudi potrjeno, bo to močno izboljšalo astronomsko znanje o združevanju črnih lukenj.

Slo-Tech - Britanski časopis Telegraph poroča o hekerskem napadu na CERN-ov LHC, ki so ga v sredo preizkusno pognali. Skupina grških napadalcev je uspela vdreti v strežnik, ki je samo en korak stran od dejanskega kontrolnega računalnika. Na spremenjeni spletni strani so postorili nekaj vandalizma in pustili svoj podpis.



Spletno stran so administratorji že vrnili v prvotno stanje, seveda pa skeptiki že postavljajo vprašanja, kaj tako pomembni računalniki sploh počno na Internetu.

Znanstveniki trdijo, da pod njihovo kontrolo ne bo prišlo do črne luknje, toda ali zaupate sosedovemu mulcu?

Nature - V laboratorijih Univerze St. Andrews v Veliki Britanji so ugotovili, da lahko poustvarijo črne luknje oziroma umetno dogodkovno obzorje. Odveč je pripomniti, da pri poustvarjenih dogodkovnih obzorjih ne gre za takšne razežnosti, kot jih lahko opazujemo v vesolju. Znanstveniki jih opisujejo kot "žepne" izdaje ter jih smatrajo za "popolnoma neškodljive".

Ulf Leonhardt je skupaj s kolegi pokazal, da utripanje svetlobe po optičnem kablu lahko vpliva na druge valovne dolžine svetlobe podobno, kot se to dogaja pri "običajni" črni luknji. Laboratorijske različice črnih lukenj naj bi omogočale, da znanstveniki preizkusijo ključni vidik njihove teorije: ali so zares popolnoma črne, ali pa oddajajo določene delce in sevanje?

Čeprav poskuse izvajajo v prirejenem optičnem kablu, ekipa znastvenikov trdi, da skoraj vsak utrip svetlobe - tudi tisti v telekomunikacijskih optičnih vlaknih - do določene mere posnema črne luknje. "Ves čas jih povzročamo, ..." je še izjavil Leonhardt.

Google News - V središču naše galaksije so poleg črne luknje odkrili več ducatov novih zvezd. Zvezde naj bi bile nastale manj kot svetlobo leto stran od črne luknje, kar je presenetljivo, saj so črne luknje ponavadi znane kot uničevalne, omenjena nova odkritja pa so dokazala nasproten primer. Znanstveniki domnevajo, da velike količine plinov, ki so dovolj oddaljene od črne luknje in krožijo okrog nje, lahko pripomorejo k nastanku zvezd.

Odkrila sta jih Sergei Nayakshin z britanske univerze in Rashid Sunyaev z inštituta za fiziko Max Plank v Nemčiji s pomočjo rentgenskega observatorija. Nove zvezde naj bi bile 30 do 50 krat težje od sonca, v petih miljonih let pa naj bi prišlo do njihove eksplozije, s čemer se bodo spremenile v manjše črne luknje. Celotno novico najdete tukaj.

Research Nws - Leta 1997 sta Stephen Hawking in Kip Thorne stavila z Johnom Preskillom za zbirko enciklopedij po zmagovalčevi izbiri, da se informacija s tem, ko vstopi v črno luknjo, porazgubi. Ta (klasični) model tako pripelje do informacijskega paradoksa, saj narekuje, da so vse črne luknje enake, kljub različnim začetnim stanjem sistema ali drugače povedano, neodvisne od tega, kar vanje zmečemo.

Mnogim se je sicer zdelo, da kaj takega, kot je implikacija na paradoksalnost v ustroju našega vesolja, ni ravno znak dobrega modela, a boljšega niso mogli ponuditi. V tem času so se tudi vse bolj uveljavljale teorije strun, njih zagovorniki pa so si med drugim zadali, da bodo razsodniki v tej stavi. Pobudo so prevzeli na univerzi v Ohiu in predstavili svojo rešitev na podlagi teorije strun, ki opisuje črne luknje kot klopčiče strun.

Najbolj očitna posledica tega modela je, da strune obstajajo (v koherentni obliki) tudi znotraj luknje. Če vemo, da različne delce sestavljajo različne strune, lahko z razpredanjem klopčiča ugotovimo razvoj črne luknje, s čimer seveda razrešimo informacijski paradoks, saj se za kaj takega morajo informacije ohranjati.

Največji očitek teorijam strun je, da so resda elegantne, a zato preveč abstraktne. Kadar opisujemo pojave, ki jih je eksperimentalno bolj ali manj nemogoče preveriti, je to precej neugodno, saj moramo sprejeti nabor aksiomov, ki ga ne bomo mogli nikoli kako drugače opisati. To samo po sebi še ne bi bilo tako hudo, če ta hkrati ne bi določal vseh nadalnih izrekov v tem (logičnem) sistemu, kar pomeni, da si modeli istega pojava iz različnih sistemov med seboj niso ekvivalentni. Zato je zelo močan argument v prid tej novi teoriji ujemanje s klasičnim modelom v izračunanem premeru črne luknje.