Arhiv novic @ Slo-Tech

Mozilla.org - Uradno je izšel Firefox 3.5 v končni različici. Prenesete si ga lahko z uradne strani v mnogih jezikih, poslovenjeno izdajo pa tudi s slovenske Mozilla strani. Kot vedno je na voljo za Linux, OS X in Windows sisteme.

Nadgradnja vseh uporabnikov starejše verzije Firefoxa je priporočljiva, saj je nova različica mnogo hitrejša. Razvijalcem je uspelo pospešiti predvsem nalaganje strani z veliko JavaScripta (lep primer je recimo GMail), kot že povedano je tudi prvi brskalnik s podporo lokacijskim oznakam (geotagging), ki samodejno izpolnijo temu namenjene vnose na straneh (recimo država, mesto, itd.), obenem pa prihaja tudi z nativno podporo zvočnim in video posnetkom v obliki OGG in Vorbis formatov, ki sta del specifikacij HTML 5.

Ob tej priložnosti so se na CNET poigrali s starejšimi različicami Firefoxa (0.8, 1.0, 2.0 ter 3.5 RC3), kjer so primerjali izglede posameznih verzij na Linux, OS X in Windows operacijskih sistemih. Omeniti velja še, da je z najavo Googlovega Native Development Kita za Android Mozilla dobila možnost enostavno prilagoditi njihov mobilni brskalnik Fennec in ga za Android tudi izdati, čeprav se zna zgoditi, da bo poimenovan kar Firefox.

Uživajte v hitrosti!

TG Daily - Težko pričakovani izid Firefox 3.5 bo kot kaže prestavljen v julij, saj javnosti še ni na voljo niti prvi kandidat za izid, kateremu bo po novem načrtu sledil še RC2. Vseeno pa so priprave za javni izid RC1 že vidne, saj uradna stran ne govori več o beta različici, temveč le o Firefox 3.5 RC1. Vseeno je povezava za prenos inštalacijske datoteke še vedno usmerjena na 4. beta različico. A vseeno vse ni tako črno, saj naj bi RC1 v roke (oz. na računalnike) že dobili uradni beta testerji. Njihova naloga (kot pravi sama Mozilla) je novo verzijo mučiti po dolgem in počez, v upanju, da bodo odkrili še kakega od pomembnejših hroščev. Pomembnost izida Firefox 3.5 nakazuje tudi z njim povezana oglaševalska kampanja, v kateri se je pred kratkim Mozilla povezala s stranjo Infectous, kjer v sodelovanju ponujata preobleke za prenosnike in iPode ter nalepke za avtomobile, v sklopu iste kampanje pa so na voljo tudi stilsko enake osebnosti za Firefox, ki preoblečejo orodne vrstice in zavihke.

CNet - Za brskalnik po spletu Mozilla Firefox že obstaja kopica dodatkov (add-ons), s katerimi je moč osnovni program skoraj v celoti prilagoditi in dopolniti. Več kot 8000 razvijalcev je doslej napisalo približno 12000 dodatkov, ocenjujejo avtorji programa. Da bi še razširili bazo piscev in uporabnikom omogočili lažje rokovanje z dodatki, so pri Mozilli izdali prvo eksperimentalno verzijo programa Jetpack, ki postavlja nove standarde.

Najbolj opazna novost je odstranjena potreba po ponovnem zagonu brskalnika po namestitvi nekega dodatka. V tem smislu se Jetpack približa funkcionalnosti Greasemonkeyja, ki uporabnikom omogoča sprotno izbiranje, katere skripte so aktivne. Poleg tega Jetpack uvaja standardizirane API-je, tako da naj razvijalcem ne bi bilo več treba popravljati dodatkov vsakokrat, ko Mozilla izda novo verzijo Firefoxa. Olajšano je tudi pisanje novih dodatkov, saj bo za pisanje osnovnih zadostovalo znanje CSS-a, HTML-a ali Javascripta. Jetpack je trenutno šele v verziji 0.1, tako da mnogo zmožnosti še obljubljajo, hrošče pa počasi trebijo.

engadget - Zanimivo, da je Mozillin mobilni brskalnik, Fennec, za precej redek Nokiin operacijski sistem Maemo (teče na tabletih Nokia N800 in N810) že v stadiju beta, medtem ko je verzija za Windows Mobile komaj prilezla do alpha stadija. A zanimivo, tako kot v pred-alpha stadiju, brskalnik zahteva točno določeno strojno opremo - HTCjev Touch PRO.

Vseeno Alpha 1 prinaša spremembo pri grafičnem vmesiku, ki je tokrat osnovan na CSSu, zaradi česar bo manj težav s spreminjanjem resolucij. Obenem so dodali podporo za razširitve, zdaj pa pravijo, da se bodo osredotočili na hitrost prikazovanja strani na Windows Mobile platformi.

Vse lepo in prav, ampak kaj pa ostali, HTC Touch PRO neuporabniki?

Slo-Tech - Kljub temu da je Firefox že nekaj časa najbolj priljubljen brskalnik v Sloveniji, pri nas kar nekaj let nismo imeli osrednjega spletišča skupnosti uporabnikov, ustvarjalcev in ljubiteljev Mozille. No, vsaj posodobljenega ne. K sreči je ta čas minil, zato odslej ne bo več dileme, kje poiskati najnovejši Firefox v slovenščini in kje prebrati sveže novice iz sveta Mozille v maternem jeziku. Mozilla Slovenija z današnjim dnem začenja tudi akcijo zbiranja predlogov za izboljšave Firefoxa. Prvih 100 opisov, skic, fotografij, videoposnetkov, delujočih rešitev ali predlogov v drugi obliki bo nagrajenih z majico z motivom Firefoxa.

TG Daily - Z vedno pogostejšimi spletnimi aplikacijami, ki zaradi kakršnegakoli razloga potrebujejo vašo geografsko lokacijo (recimo za lokalno vremensko napoved), trend podpira tudi Mozilla s svojim spletnim brskalnikom Firefox. V prihajajoči, 3.5 različici, ki naj bi izšla junija, bo lokacijo moč prednastaviti, aplikacija pa jo bo prebrala avtomatično. Ker pa bo enako funkcijo podpiral tudi Mozillin prihajajoči mobilni brskalnik s kodnim imenom Fennec, razvijajo tudi razbiranje lokacije z uporabo GPS signala, triangulacije GSM omrežja oz. s pomočjo WLAN omrežja.

Ker pa dodatek povzroča skrbi okrog zasebnosti, funkcija prihaja le kot opcija za vklop, tovarniško pa bo izklopljena. Vseeno pa lahko precej poveča produktivnost uporabnika, v ekstremnih primerih z dovolj podpore pa poda tudi bolj uporabne rezultate v iskalnikih. Če bi uporabnik, ki se nahaja v središču Ljubljane, želel poiskati besedo 'pica', v rezultatih na primer lahko dobi lokacije najbližjih picerij, njihove ocene, itd.

Sprva je Mozilla sicer menila, da bi takšno podporo morali razviti zunanji razvijalci kot dodatek, a so pri tem našli problem. Brez velike baze uporabnikov z nameščenim dodatkom ne bi bilo razloga, da bi spletne strani to funkcijo izrabljale, brez podpore na straneh pa ne bi bilo razloga za namestitev dodatka. Z vključitvijo v sam brskalnik Mozilla upa, da bodo razvijalci strani geolocation že v kratkem dodobra izkoristili in ga vgradili v svoje spletne strani.

TG Daily - Včeraj smo si ogledali tržne deleže na področju operacijskih sistemov, ki so jih pri Net Applications izmerili za april, danes pa si oglejmo še situacije pri brskalnikih. Kakšnih pretresov ni bilo opaziti. Microsoftov Internet Explorer še vedno počasi izgublja; v primerjavi z marcem se je njegov tržni delež stanjšal za tri četrtinke odstotne točke na 66,10 odstotka. Slabe pol odstotne točke je pridobil Firefox, ki se je zavihtel na 22,48 odstotka. Safari (8,21 odstotka) in Opera (0,68 odstotka) ostajata tam, kjer sta bila, manjši napredek pa je uspel Chromu, ki je z 1,23 odstotka napredoval na 1,42 odstotka.

Podrobnejši pregled po različicah pokaže, da je novoizdani Internet Explorer 8 uspel nabrati štiri odstotke privržencev, kar je malenkost manj, kot sta izgubila Internet Explorer 7 in 6. Predvsem slednji se presenetljivo dobro drži, saj ima še vedno zavidljivih 17,52 odstotkov, kar je nepredstavljivo za osem let star brskalnik, ki je zadnjo večjo predelavo doživel pred petimi leti.

Reuters - Firefox 3 je v 13. tednu letošnjega leta z dobrimi 35 odstotki trga postal najbolj priljubljen brskalnik v Evropi. In to ni prvoaprilska šala! Kot ugotavlja StatCounter, ki spremlja več kot 3 milijone spletnih strani, je Internet Explorer po mnogih letih izgubil primat in pristal pri 34 odstotkih in pol. Natančnega števila let diktature Microsoftovega brskalnika do konca redakcije nismo uspeli izbrskati, je pa številka grozno visoka.

Zamenjavo vodstva smo sicer pričakovali nekaj tednov pozneje, a se je zaradi prihoda Internet Explorerja 8 delež njegovega predhodnika v zadnjem tednu zmanjšal nekoliko bolj občutno. Tak trend je pričakovati vsaj še nekaj mesecev, zato je Internet Explorer 7 prvo mesto skoraj zagotovo izgubil za vedno.

Ker ima Firefox skupno le še slabih 10 odstotnih točk zaostanka za vsemi Internet Explorerji skupaj, se utegne zgoditi, da je IE7 tudi zadnji Microsoftov brskalnik, ki je bil najbolj razširjen v celini, ki je kot druga na prestolu ustoličila Firefox. Vsekakor bo zanimivo spremljati, kako hitro bodo uporabniki presedlali na IE8 in kasneje, kako hitro bodo sprejeli Firefox 3.5 (nekoč znan kot Firefox 3.1).



Razvijalce pa najbolj zanima, kdaj bo omahnil stari prdec Internet Explorer 6, ki ima v Evropi še vedno 12% vernikov.

Slo-Tech - Pretekli mesec smo poročali, da se Evropska komisija mršči nad Windows z vgrajenim Internet Explorer, po tem ko je Opera protestirala, da jim Microsoft z nepošteno igro krade tržni delež. Epilog še čakamo, saj ima Microsoft dva meseca časa za odziv, se pa medtem dogajajo razne zastranitve.

Mitchell Baker, nekdanja izvršna direktorica Mozilla Corporation in sedanja predsednica Mozilla Foundation, je v svojem blogu zapisala, da se strinja z očitki Evropske komisije. Po njenem mnenju je Microsoft s svojim ravnanjem povzročil in še povzroča nepopravljivo škodo na področju konkurence in inovacij, zaradi česar bo potrebno nekaj nujno ukreniti, pri čemer svari pred napol domišljenimi ukrepi.

Ena izmed možnosti, ki se omenja, je integracija še drugih brskalnikov v Windows, s čimer bi imel uporabnik izbiro od samega začetka. Mnenja o taki praksi so deljena in Mike Connor stoji na nasprotnem bregu. Sam pravi, da za Firefox integracija ne bi bila dobra rešitev. Mimogrede še zavrača navedbe razvijalcev Opere, da samo pakiranje IE-ja v Windows prinese tržni delež, saj naj bi bil Firefox odličen dokaz, da to ni tako preprosto. Na vprašanje, kaj je potemtakem narobe z Opero, odgovarja, da je Opera pretežka, preveč geekovska, da bi se zares prijela.

Slo-Tech -

Michael Meeks, eden od poslednjih razvijalcev pisarniškega paketa OO.o, v svojem blogu opisuje probleme s pomanjkanjem kadra. Sun, ki je efektivno gonilna sila razvoja, zaposluje vedno manj ljudi, število zunanjih razvijalcev, ki bi lahko pokrili ta izpad, pa ne narašča.

Leta 2004 je imel OOo 70 aktivnih razvijalcev in od takrat ta številka samo še upada, tako da jih je trenutno 24. Za primerjavo, kako naj bi izgledal zdrav odprtokodni projekt, podaja Linux. Ta je imel leta 2004 300 aktivnih razvijalcev, zdaj jih ima 160. S tem, da je za razliko od OOo tretjina razvijalcev iz vrst prostovoljcev, dve tretjini pa jih je na plačilni listi različnih podjetij, medtem ko skoraj vsi OOo razvijalci delajo za Sun.

Kot razlog, zakaj ni več zunanje pomoči, v glavnem navaja Sun-ov izkoriščevalski odnos do zunanjih programerjev, med drugim tudi njegovega sodelavca v Novell-u.