Arhiv novic @ Slo-Tech

VR - Zone - Na poslovni konferenci, povezani z zaključkom prvega letošnjega četrtletja, je AMD-jev CEO, Dirk Meyer, z veseljem povedal, da so imeli 250 milijonov dolarjev dobička. A verjetno prav tako veselo je povedal tudi, da so prodali že 6 milijonov grafičnih kartic, ki podpirajo knjižnico DirectX 11. Gre seveda za serijo Radeon HD 5800, ki je z modeloma HD 5850 in 5870 javnosti postala na voljo lanskega 23. septembra.

6 milijonov kartic je brez dvoma zavidanja vreden dosežek, sploh če ga primerjamo z nVidio, ki ves ta čas ni imela odgovora. Še več, pri AMD-ju so popolnoma nadomestili svojo prejšnjo serijo, od najzmogljivejših pa do najcenejših modelov. To jim je uspelo doseči v dveh četrtletjih (torej do konca 1. četrtletja 2010), kljub prvotnim težavam s TSMC-jevo dobavo delujočih jeder na 40 nm.

A brez skrbi, preteklost nas uči, da se tako nVidia kot ATI znata vrniti iz velikega zaostanka, kar sta dokazala s serijama GeForce FX in Radeon HD 2900.

bit-tech.net - Ena glavnih zmogljivosti, poleg podpore certifikatom, ki po besedah uporabnikov manjka Googlovemu spletnemu brskalniku Chrome, je podpora dodatkom. Chrome sicer že podpira poganjanje zapakiranih uporabniških skript (podobno Greasemonkey dodatku za Firefox), a je to daleč od zmogljivosti pravih dodatkov.

Zadnja razvijalska različica (ter nočne verzije) Chromea pa prihaja s pravo podporo razširitvam. V primerjavi s Firefoxovimi razširitvami po namestitvi ni potreben ponoven zagon brskalnika, ni pa še implementiran enostaven pregledovalnik nameščenih dodatkih. Nastavljanje oz. odstranjevanje tako poteka z brskanjem po mapah v razsikovalcu, po vrhu vsega pa je tovarniško podpora izklopljena. Slednje se popravi z dodatkom zastavice pri zagonski vrstici (--enable-extensions).

Nekaj testnih razširitev (stanje nabiralnika v GMailu, registriranje RSS vira v Googlovem Readerju) je že na voljo, skupaj z več informacijami o namestitvi (in odstranitvi) le-teh, obenem pa pri Googlu pravijo, da bo v prihodnosti odstranjevanje razširitev lažje. Funkcionalnost je zaenkrat še bolj slaba, a je to tudi pričakovati od produkta, ki je še v razvoju in razvijalcem tudi namenjen.

Slashdot - Po tem, ko se je na japonskem Googlu pojavil kratek (reklamni) video Googlovega spletnega brskalnika Chrome, so dobili ogromno pozitivnega odziva. Zato so se pri Googlu odločili, da bodo začeli reklamno kampanjo tudi na televizijskih zaslonih. Po pogovrih s TV marketinškim oddelkom so našli skupni jezik za čimboljšo predstavitev prednosti Chrome-a, ta vikend pa se je začelo testno predvajanje oglasov na nekaterih televizijskih mrežah. Če bo odziv oziroma dvig popularnosti brskalnika dovoljšen, bodo verjetno sprožili precej bolj obširno kampanjo. V vsakem primeru pa je ogled 11 kratkih oglasov za Google Chrome skoraj obvezen, oglašujejo pa jih tudi na strani The New York Times. Klik!



Googlovi oglasi imajo celo svoje oglase!

TechCrunch - Tudi Google pomaga svetu z zmanševanjem emisij ogljikovega dioksida, pa čeprav na rahlo bizaren način. Za košenje trat okrog sedeža podjetja so namreč najeli skupino koz, ki bodo trato popasle namesto kosilnic, na plačilni listi pa se je znašla še škotska mejna ovčarka Jen, ki bo kozam preprečevala uganjati neumnosti.
Google pravi, da jih najem koz stane približno enako, kot košenje, obenem pa naj bi bilo mnogo bolj zabavno gledati koze, ki mimogrede zemljo še pognojijo, med pašo, kot poslušati glasne bencinske kosilnice. Čreda dvestotih koz bo za košnjo potrebovala en teden, na delo pa jih bodo spustili vsakih nekaj tednov.

Techcrunchovci so kontaktirali še predstavnika PETA-e, ki načeloma nima težav s takšnim načinom košnje, a le dokler bodo koze prevažali tako, kot se spodobi, če bodo med nevihtami in v prostem času imele zatočišče ter vodo ob vročih dnevih ter če bo stalno na voljo hitra veterinarska oskrba. Google je kasneje razjasnil, da, kljub temu, da koze ne bodo imele statusa stalno zaposlenih, bodo resno vzeli vsakršno pritožbo ter da bodo, kot vsak uslužbenec Googla, upravičene do zastonj organskega kosila.

Verjetno bodo imele na voljo all-you-can-eat solatni bife ;)

The Register - V zadnjem času je zelo popularno registrirati tak ali drugačen patent ali pa zgolj blagovno znamko in potem poskušati izsiliti od podjetij, ki stvar dejansko prenesejo v prakso, kakšen milijon dolarjev. Tokrat so na tapeti Google in še 47 drugi podjetij, ki so kdaj izustila besedo Android.

Google je z imenom Android poimenoval svoj odprtokodni, na Linuxu zgrajeni operacijski sistem, ki poganja mobilne telefone in druge miniaturne prenosne naprave. Oktobra 2007 so poskušali registrirati Android kot blagovno znamko, a so njihovo vlogo februarja 2008 zavrnili. Razlog je Erich Specht, razvijalec programske opreme za Village of Palatine v Illionisu, ki je prej ustanovil podjetje Android Data in leta 2002 registriral blagovno znamko Android.

Google se je seveda avgusta 2008 pritožil, saj takrat Android Data ni obstajal že več kot štiri leta, a jih je patentni urad zavrnil. Google je novembra še enkat poskusil in zahteval začasno ukinitev stare blagovne znamke Android Data, dokler ne bi natančno razrešili situacije. Patentni urad jim je ugodil.

Sprecht je ta teden vložil smelo tožbo, v kateri na 71 straneh poleg Googla napada še podjetja, kot so Intel, Nvidia, T-Mobile, Samsung in mnoga druga. Kot pravi, je zadeva jasna, saj naj bi Google najprej ukradel ime in šele nato začel postavljati vprašanja. Sprecht zahteva prepoved uporabe imena Android in dva milijona dolarjev odškodnine od vsake tožene stranke. Ker je dejansko ime registriral mnogo pred Googlovo uporabo, njegov primer ni popolnoma iz trte izvit, tako da se utegne pripetiti kakšna mastna poravnava. Klik!

CNet - Google je objavil poslovne rezultate za prvo letošnje četrtletje in presenetil analitike. Njihovi prihodki so znašali 5,51 milijarde dolarjev, kar je za šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani in zgolj tri odstotke manj kot v zadnjem lanskem kvartalu. Odebelil se je tudi dobiček, ki je znašal 1,42 milijarde dolarjev, medtem ko je znašal v zadnjem lanskem četrtletju ta pičlih 382 milijonov dolarjev. Googlov izvršni direktor je številke z nasmehom komentiral kot dobro četrtletje, še posebej z obzirom na siceršnje ekonomsko dogajanje. Kot pravi, njihova prioriteta ostaja dolgoročno investiranje, s katerim želijo vzdrževati prihodnjo rast svojega posla. Približno dve tretjini prihodkov oz. 3,7 milijarde dolarjev so prinesle strani v Googlovi lasti, medtem ko so preostanek prispevali partnerji prek Adsensa.

CNet - CAPTCHA so tiste pokvečene črke in številke, ki jih razni spleti forumi in druga mesta, kjer se želijo znebiti računalniško generiranih odzivov, prikažejo in od nas zahtevajo, da jih dešifriramo. Logika je enostavna. Računalnik ustvari sliko, iz katere računalnik ne more izluščiti želenih informacij, človek pa to stori zlahka (gre za vrsto Turingovega testa). Načeloma gre za zapleten problem, ki lahko ob nepravi implementaciji povzroči marsikakšno nevšečnost - lani so, denimo, razbili Googlovo zvočno metodo za CAPTCHA in ga na mah spremenili v spamerski raj.

Tokrat poročamo o novem načinu za CAPTCHA, ki ga raziskujejo pri Googlu. Ideja je obračanje slik (PDF), saj ljudje načeloma vemo, kdaj je slika pokončna, računalniški programi pa imajo s tem nemalo težav. Na spletu poiščejo kopico slik, jih primerno obdelajo in pošljejo množici ljudi, da se prepričajo, ali ti zlahka prepoznajo pravilno orientacijo slike. Kot pravijo, je glavna prednost novega sistema neodvisnost od jezika, ni potrebe po vnosu teksta (prikladno za mobilne telefone), hitra implementacija in neomejen bazen slik.