Arhiv novic @ Slo-Tech

Slo-Tech - Zgodba o nakupih programske opreme podjetja Microsoft s strani državne uprave je bila v zadnjem času že večkrat obdelana, tokrat pa jo dopolnjujemo še z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanja MJU v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme.

Po tem, ko smo v več člankih pisali o državnih nabavah programske opreme in IT storitev (del naših ugotovitev pa so povzeli tudi pri drugih časnikih, zlasti pri Dnevniku in Financah) je kranjsko združenje Tux sredi februarja 2010 na Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije poslalo pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010. Prav tako smo Komisijo za preprečevanje korupcije že decembra 2009 zaprosili za mnenje ali morda javno naročilo 2008/P 40 ni bilo prilagojeno v korist podjetju Microsoft.

Komisije za preprečevanje korupcije je zadevo preučila in 14. 6. 2010 sprejela mnenje številka 15, v katerem ugotavlja, da ravnanje uradnih oseb Ministrstva za javno upravo v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme nima znakov korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije in ne predstavlja konflikta interesov.

V mnenju komisija ugotavlja, da je MJU oziroma Center vlade Republike Slovenije za informatiko izvedel javna naročila za nabavo Microsoft programske opreme za delovne postaje skozi postopek s pogajanji, na podlagi česar je bila podpisana pogodba, sklenjena za obdobje 2009-2011. S tem je (po navedbah MJU) javna uprava proti Microsoftu kot velik kupec in dosegla bistveno bolj ugodne pogoje nabave, kot če bi programsko opremo nabavljal vsak organ samostojno.

Kot navaja MJU se je država odločila za postopek s pogajanji brez predhodne objave, kar je po zakonu o javnem naročanju mogoče storiti v primeru, če zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo lahko izpolni le določen ponudnik. Vendar pa je po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije MJU uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave upravičil in zato tako ravnanje ni bilo nezakonito.

Komisija je preverila tudi trditve enega izmed prijaviteljev, da naj bi javni uslužbenci, ki sodelujejo pri uvajanju in uporabi konkurenčnih rešitev odprte kode, sodelovali tudi pri pogajanjih z družbo Microsoft, kar naj bi predstavljalo konflikt interesov.

MJU je Komisiji pojasnil, da ravno to, da isti uslužbenci sodelujejo pri vseh teh aktivnostih, pomeni prednost pri pogajanjih z družbo Microsoft, saj široko poznavanje različnih področij s strani omenjenih državnih uradnikov omogoča boljša pogajalska izhodišča. To argumentacijo je Komisija sprejela.

Komisija je nato preverila tudi študijo »Ocena ekonomske upravičenosti MS-EA za obdobje 2003-2005«, ki naj bi jo naredili isti javni uslužbenci, ki so nato tudi sodelovali pri pogajanjih z družbo Microsoft, ter ugotovila, da javni uslužbenci v konkretnem primeru niso postopali pristransko oz. niso favorizirali točno določenega ponudnika, ampak so predstavili naročniku prednosti in slabosti posamezne rešitve. Se pa pri tej presoji Komisija ni spuščala v ocenjevanje strokovnosti tistih, ki so sodelovali pri izdelavi študije, ravno tako pa se ni opredelila o tem, kateri operacijski sistem in ostali programi so najboljši in kot taki edini primerni in smotrni za uporabo v javnem sektorju, saj za to ni niti pristojna niti usposobljena.

Edini očitek, ki ga je Komisija naslovila na MJU pa je ta, da ne obstaja konkretna študija, ki bi pokazala na smotrnost nabave računalniške opreme v daljšem časovnem obdobju, pač pa se je pri nakupu nove opreme za obdobje 2009-2011 uporabila le obnovljena študija. Po mnenju Komisije pa lahko pomanjkanje nove študije povzroči vsaj dvom v smiselnost takega nakupa. Komisija v svojem mnenju tudi navaja ugotovitev, da MJU tudi sam priznava, da brez izvedbe pilotskih projektov v različnih delovnih okoljih ne more podati ocene trajanja in stroškov takega prehoda.

Koruptivnega ravnanja v tem primeru torej Komisija za preprečevanje korupcije ni našla, kljub temu pa lahko še enkrat ponovimo zaključno misel iz članka o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme:

Nihče ne pravi, da bi država na vso silo morala pričeti uporabljati odprto kodo na vseh področjih. Nihče tudi ne trdi, da je prehod na odprto kodo in Linux na vseh področjih mogoč in smiseln. Obstaja pa dovolj indicev, da je uporaba odprte kode vsaj v delu poslovanja državne uprave verjetno smiselna in stroškovno učinkovita ter bi lahko z njeno uporabo morda lahko zmanjšali visoke stroške za informatizacijo javne uprave. To pa pomeni, da bi država odprto kodo morala začeti jemati kot resno alternativo, predvsem pa bi se morala pri nakupu programske opreme in storitev informatizacije začeti obnašati bistveno bolj transparentno in gospodarno. Za začetek morda lahko pričakujemo javno objavljeno pregledno analizo vseh stroškov za informatiko ter resno pilotno študijo o uvajanju odprte kode v javno upravo. Vprašanje namreč ni uporaba odprte ali zaprte kode, pač pa transparentnost in gospodarnost porabe javnih sredstev.

Slo-Tech - Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. Kljub temu, da odprto kodo uspešno uvajajo v različnih državah po svetu, pa je po mnenju nekaterih situacija v Sloveniji morda vseeno tako specifična, da uporaba odprte kode v javni upravi morda ni primerna. V članku smo sicer poudarili, da bi to lahko ugotovili le z resno in odprto pilotno raziskavo, ki bi na podlagi resnega načrta in realnih podatkov ocenila pozitivne in negativne učinke, morebitna odločitev za prehod ali proti njemu pa bi bila s tem podkrepljena s podatki in konkretnimi argumenti. A državna uprava do sedaj resne pripravljenosti na kaj takega ni pokazala.

Z eno izjemo. Našli smo namreč državnega uradnika na enem izmed ministrstev, ki je na svoj računalnik samoinciativno naložil Linux. Kasneje je v prehod prepričal tudi ostale sodelavce na svojem oddelku. Zanimivo je tudi to, da omenjeni uradnik nima formalne računalniške izobrazbe. Kaj je vodilo do prehoda in kako se je njegova neformalna pilotna raziskava končala, pa si preberite v intervjuju z naslovom "Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi.".

CNet - V Beli hiši so se odločili, da bodo vsebino na svojih spletnih straneh odslej urejali in objavljali (CMS) z odprtokodnim paketom Drupal, potem ko so doslej uporabljali zaprtokodno rešitev. V svoji uradni izjavi za Associated Press so pridobitve strašno okorno pojasnili, zato so jih tehnološko bolj vešči hitro popravili. S prehodom na nov program si je vzdrževalno pogodbo zagotovilo podjetje Acquia, ki je v lasti pisca Drupala Dries Buytaert. Kljub temu je to lepa gesta in znak, da je odprta koda resna konkurenca in včasih boljša rešitev od komercialnih verzij. Pa še z javno podobo predsednika se prehod odlično sklada, ko obljublja hiter in brezplačen prenos sistema. Povsem zastonjske take rešitve vsekakor niso, saj tudi konfiguriranje in vzdrževanje sistema stane, so pa lahko cenejše od alternativ.

Slashdot - Nedavno smo poročali, da so se Rusi odločili razviti svoj operacijski sistem, osnovan na Linuxu, ki bo zmanjšal njihovo odvisnost od zahodnega programja. Kot kaže, so se nekoliko precenili, saj so projekt (začasno) odpovedali (človeški prevod: 1. del, 2. del) . Ilija Ponomarev, ki v Dumi vodi komite za tehnologijo, je svoje pismo o izdelavi "nacionalne programske platforme" poslal predsedniku Medvedjevu, ki ga je posredoval Ministrstvu za komunikacije.

To se je odzvalo z besedami, da pripoznavajo usmerjenost k domači odprti kodi, a se ne strinjajo z načinom. Po njihovem mnenju izdelava domačega operacijskega sistema ne bo prinesla dovolj družbi in ekonomiji, da bi upravičila stroške. Je pa ministrstvo predlagalo sprejem vrste predpisov, ki bi poskrbeli za združljivost različnih vladnih informacijskih sistemov, uvedbo pilotnih projektov za prehod vladnih služb na odprto kodo, izdelavo repozitorija programske opreme in sprejetje zakonodaje, ki bo uperjena proti monopolom pri nakupih programske opreme za javno upravo.

Ars Technica - Red Hat je objavil rezulate študije (PDF), ki so jo lani izvedli v sodelovanju z Georgia Tech, in je merila aktivnost odprte kode v posameznih državah po svetu. Upoštevali so razširjenost odprte kode v javni upravi, vladni angažma in raziskovalno politiko, število lastnikov certifikatov RHCE, število registriranih uporabnikov Linuxa, obseg diskusije o odprtokodnih temah v javnih občilih in Linuxovo podporo za uradni jezik države. Na ta način so poskušali države kvantificirati in vsaki dodeliti skupni indeks aktivnosti odprte kode, poleg tega pa še delni indeks za javno upravo in industrijo.

Na prvo mesto se je uvrstila Francija, sledijo pa ji Španija, Nemčija, Avstralija, Finska, Velika Britanija, Norveška, Estonija, ZDA in Danska. Slovenijo najdemo skupno na 24. mestu; v industriji zaseda 6. mesto, v upravi 34., v skupnosti (community) pa 47. Avtorji priznavajo, da je delo še vedno potrebno mnogo izboljšav in popravkov ter da izračunani indeks ni absolutno merilo, je pa dober indikator za vpogled v zdravje odprte kode po svetu.

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi OpenOffice.org ter da celo pripravljajo pobudo za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave.

3. Glede Linuxa na delovnih postajah na vladi vidijo "večjo težavo". Med razlogi navajajo "da del strokovnjakov z informacijsko varnostnega področja meni, da Linux operacijski sistem še ni primeren za končnega uporabnika zaradi preveč odprte kode in prevelike ranljivosti v primeru množične uporabe". Sicer pa pravilno ugotavljajo, da je prehod potrebno skrbno načrtovati, posebno pozornost posvetiti izobraževanju kadrov in izvesti kakšen pilotskih projekt.

4. Glede Linuxa na strežnikih Ministrstvo za javno upravo poudarja, da Linux že sedaj uporabljajo v veliki meri, "v celoti vzeto pa so stroški nižji kot pri uporabi Microsoft Windows strežnikov".

5. Glede varnosti odprto kodnih sistemov pa so vladni "strokovnjaki" mnenja, da je "Linux okolje lahko še bolj ranljivo, saj gre za odprto kodo, kjer je vsakomur dostopna izvorna koda". Ob tem očitno povsem pozabljajo na dejstvo, da informacijske varnosti ni mogoče zagotavljati s pomočjo skrivanja (tim. security through obscurity), pač pa predvsem skozi transparentnost (tim. security through tranparency), največji dokaz, da skrivanje programske kode ne zagotavlja varnosti pa je prav število varnostnih ranljivosti iz zlonamerne kode za okolje Windows.

Sicer se je z delom mnenja slovenske vlade o odprti kodi gotovo mogoče strinjati, predvsem s previdnostjo pri prehodu in postopnim uvajanjem odprtokodnih rešitev. Glede informacijske varnosti pa so strokovnjaki iz Ministrstva za javno upravo lepo dokazali, da o njej ne vedo prav veliko. Informacijska varnost v letu 2009 je pač še kaj več od nameščanja protivirusnega programja, nastavljanja požarnega zidu in uporabe VPN povezav.

Reuters - Zadnji trend, ki je zajel države po svetu, je očitno razvoj lastnega operacijskega sistema ali vsaj svoje distribucije Linuxa, ki naj bi jim omogočila neodvisnost od ameriške dobre volje. Kitajcem in Rusom bodo sledili tudi Kubanci. Reuters poroča, da je Kuba ta teden izdala svojo verzijo Linuxa, ki se imenuje Nova.

Ob predstavitvi na konferenci v Havani so oblasti izpostavile željo, da bi ta distribucija zamenjala Microsoftovo programsko opremo na večini računalnikov na otoku. Pravijo, da je uporaba zaprte kode problematična, ker utegnejo imeti ameriške obveščevalne službe dostop do izvorne kode. Ironično je, da ameriški embargo seveda večini otežuje legalen nakup Microsoftovih programov na Kubi, tako da si lahko mislimo, kako so do njih prišli. Vladne službe in univerze že sedaj v veliki meri uporabljajo Linux, so dejali, problem pa predstavljajo državna podjetja, kjer se bojijo težav z združljivostjo. V petih letih naj bi se na Linux preselilo petdeset odstotkov računalnikov, pravijo. Navsezadnje namreč filozofija odprte kode bolje ustreza kubanski ideologiji, so še dodali.

Slashdot - Prejšnji mesec je na spletu zaokrožila novica, da se Rusija pripravlja na izdelavo lastnega operacijskega sistema, ki bo osnovan na Linuxu, s čimer se želijo rešiti izpod Microsoftovega jarma.

Zdaj je znanih nekaj več podrobnosti o projektu. Za zdaj najverjetnejši kandidat je Fedora, saj so Rusi organizirali sestanek z Wernerjem Knoblichom, podpredsednikom divizije EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika) Red Hata, kjer so govorili o razvoju proste programske opreme v Rusiji. Beseda je tekla o ustanovitvi posebne ruske skupine razvijalcev Ruske Fedore, ki bi bila odskočna deska za razvoj lastnega operacijskega sistema.

Slo-Tech - V prejšnji anketi smo vas spraševali, koliko denarja ste odšteli za programsko opremo, ki jo poganjate na vašem primarnem računalniku. 70% glasujočih ni za programsko opremo odrinilo nič, skupaj 14% pa manj kot 30.000 tolarjev. 85% jih torej ne namenja bistvene vsote denarja za nakup programske opreme. Samo po sebi se seveda zastavlja vprašanje, ali ta ogromen procent glasujočih uporablja zastonjsko programsko opremo.



Tokrat vas sprašujemo po nadgradnji strojne opreme. To poletje bo eno najbolj vročih doslej. AMD je zamenjal pomnilniški krmilnik (prehod na vse bolj razširjen in dostopen DDR2 pomnilnik), Intel pa bo predstavil (skoraj) povsem nov procesor, Core 2 Duo (Conroe), ki bo zamenjal že ostarele, in Athlonom nič več dorasle, Pentiume.

Po neuradnih testih bo Conroe zelo hiter in varčen procesor, katerega bo AMD morda ujel šele z novim jedrom K8L, po drugi strani pa naj bi velikana Dell in HP popolnoma izpraznila Intelove zaloge in razgrabila še vroče Conroe. Ker bo ponudba na trgu zato zelo majhna, povpraševanje pa, glede na prikazane zmogljivosti, veliko, cene ne bodo ravno denarnici prijazne.

Ob vsem pompu, ki spremlja nove predstavitve, pa smo priča velikim znižanjem cen. AMD je to storil pred nekaj dnevi, Intel pa namerava zelo spustiti cene obstoječim procesorjem 23. junija. Pri tem se gotovo zastavlja vprašanje, zakaj na vsak način kupiti novo platformo, če si bomo, po nekaterih napovedih, lahko kupili pravi dvojedrni procesor (Pentium 805 D) za manj kot 100 evrov.

Slashdot - O novi generaciji strojne opreme, ki bo poskrbela, da bo uporaba računalnika resnično varna, smo že poročali. Srž ideje je, da če imamo na eni strani operacijski sistem in programe digitalno podpisane ter na drugi strani strojno opremo, ki ima prav tako digitalno podpisano čipovje, nam ZliLjudje™ ne morejo mednje vstaviti, naprimer, naprav za prisluškovanje. Prav tako odpadejo razni virusi in podobno, saj naenkrat poganjamo samo programsko opremo, ki je digitalno podpisana in ji zaupamo.

Eden izmed pomebnejših členov oz. celo prvi je BIOS, ki poskrbi, da se zažene računalnik in operacijski sistem. Ker trenutne implementacije niso primerne za zaupanje vredne računalnike, seveda potrebujemo novo. Tako so pri Phoenixu napovedali novi izdelek Core System Software (CSS), ki bo nadomestil trenutni BIOS. Kdaj bodo izdelki s to rešitvijo na voljo, ni znano. Prav kmalu verjetno še ne, saj mora Microsoft poskrbeti za primerno programsko opremo. Toda razvijalci se že pripravljajo in cilj je jasen.