Slo-Tech

Slashdot - Policija zvezne države Maryland je v ZDA ima očitno hude probleme s svojim tehničnim kadrom, saj so zaradi pomanjkanja kategorij v njihovi programski opremi 53 protivojnih aktivistov in borcev proti smrtni kazni označili kot teroriste.

Ko je sedanji vodja policije to uvidel, je ukazal njihovo odstranitev, saj očitno ne spadajo v bazo z evidenco teroristov in trgovcev z mamili, vendar pa je veliko bolj šokantno razmišljanje bivšega šefa policije, po katerem prosto izražanje mnenja, ki ga zagotavlja v ZDA velikokrat opevani prvi amandma ameriške ustave, ne jamči nikakršne zaščite tistim, ki želijo zmotiti delo vlade. Poleg zbiranja podatkov o osebah pa so policijski sodelavci tudi redno zahajali na srečanja različnih skupin in pridobivali informacije o njihovem delovanju in načrtih.

Aktiviste, ki jih je policija nadzorovala, so sedaj povabili na razgovore, kjer jim bodo razkrili, kakšne informacije so v letu dni, kolikor je trajala operacija, zbrali o njih, preden podatke dokončno izbrišejo - vsaj iz policijskih arhivov. Vsaj za del podatkov se namreč sklepa, da so bili predani tudi NSA.

Slashdot - Pred kratkim so v javnost pricurljali dokumenti o predlogu kitajske vlade, ki bi spremenil delovanje infrastrukture interneta in bi omogočil določenim organom izsledljivost vsakega paketka, ki je poslan na internetu.

Dokumente je pripravila posebna delovna skupina v okviru Organizacije Združenih narodov poimenovana Q6/17, v njej pa sedijo predstavniki kitajske, ameriške tajne službe NSA, Koreje, Cisco-ta in japonskega podjetja za omrežno varnost.

Kitajska v svojem predlogu predlaga, da se naj uvede tehnologija, ki bo omogočala sledljivost v različnih mrežnih okoljih, na različnih dostopnih metodah (torej tudi če bi anonimno dostopali do interneta na javnih brezžičnih omrežjih) in tehnologijah. Da bi se zagotovila sledljivost, se bi naj vse potrebne informacije tudi shranjevale.

Med argumenti za uvedbo takega sistema sledenja med drugim navajajo tudi potrebo po izsleditvi posameznikov, ki z npr. objavijo sporočilo, ki kakšno vlado postavi v neprijeten položaj. O spornosti takšne argumentacije verjetno ni potrebno razpravljati, bi pa njeno sprejetje s strani OZN pomenilo, da je ta organizacija ravnala v nasprotju z lastnim ustanovnim dokumentom.

Kljub temu, da celotna skupina ni enotna o predlogih in da OZN dejansko niso zadolženi in nimajo moči za uvedbo takšnih standardov, pa so njihovi uradniki v drugih telesih, ki si takšna pooblastila lastijo v preteklosti že lobirali za uvedbo takšnih tehnologij.

Sam predlog v najboljšem primeru ne bo dokončan vsaj do konca leta 2009, avtorji pa bodo vseeno naleteli na kar nekaj ovir. V ZDA bodo tako oviro predlogu predstavljala ameriška ustava (Prvi in Četrti amandma) in več odločitev ameriških sodišč, ki branijo zasebnost in anonimnost na podlagi dejstva, da "samo anonimnost brani pred tiranijo množice". V Evropi pa je Svet Evrope leta 2003 sprejel deklaracijo o svobodi komuniciranja na internetu, ki pravi, da naj posamezne države članice spoštujejo željo uporabnikov interneta in naj ne razkrivajo njihove identitete (razen v razumni meri v okviru sodno zahtevanih praks).

Schneier.com - Kot poročajo pri ameriški nevladni organizaciji ACLU je seznam teroristov, tim. terrorist watch list, ki ga vzdržuje ameriška administracija dosegel številko milijon zapisov. Na seznamu je sicer "le" 400.000 oseb (95 odstotkov jih je Neameričanov), nekatere osebe pa imajo več imen zato je zapisov o teroristih kar milijon. Po drugi strani pa so na seznamu tudi nekatera zelo splošna imena, ki so v ZDA zelo pogosta.

Nekatere osebe na seznamu bi sicer lahko šteli med navadne teroriste, npr. Nelsona Mandelo ali demokratskega senatorja Edwarda Kennedya, nekateri pa so očitno še posebej nevarni, saj se njihova imena na seznamu nahajajo celo po njihovi smrti. Tako se ameriška administracija očitno boji ponovne ugrabitve letal, saj je na seznam uvrstila tudi že umrle ugrabitelje letal iz 11. septembra 2001, iz onostranstva pa se utegne vrniti tudi Saddam Hussein, zato je vsekakor prav, da je na seznamu tudi njegovo ime.

Kljub obsežnemu seznamu pa ima administracija še precej dela, saj na seznam še vedno ni uvrščenih še vsaj 303,5 milijona Američanov.

Slo-Tech - Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) je 16. avgusta na Partnerstvo za razvoj* naslovila pobudo po obravnavi vprašanja glede zakonske ureditve odvzema krvi z namenom DNK vzorčenja vseh državljanov Slovenije.

Po mnenju SNS je razvoj tehnike in znanosti na področju analize človekove DNK prinesel večje možnosti za zdravljenje nekaterih bolezni, za razvoj biotehnologije ter za preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj (DNK kot posameznikov "prstni odtis"). V stranki zato ustanovitev nacionalne zbirke DNK vzorcev označujejo kot nujno.

V predlogu, poslanem na Partnerstvo za razvoj navajajo, da je "uporabnost podatkov, ki nam jih Nacionalna zbirka vzorcev DNA nudi, nedvomno bistveno večja od možnosti zlorabe podatkov in kršenja zasebnosti in pravic posameznika."; Ob tem primeroma navajajo nacionalno zbirko DNK vzorcev, ki jo je vzpostavila Velika Britanija, zbirko DNK vzorcev, ki jo je pripravila Estonija ter zbirko CODIS, ki jo v forenzične namene uporablja ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI).

Potrebno je dodati, da zbirko DNK vzorcev za forenzične namene že vodi tudi slovenska policija oziroma njen Center za forenzične preiskave. Slovenska zakonodaja namreč policiji daje pooblastilo, da osumljencem kaznivih dejanj odvzame telesne tekočine (običajno gre za bris ustne sluznice) za namen izdelave DNK vzorca. Tako so leta 2004 odvzeli DNK vzorce 4623 osebam, leta 2005 4325 osebam, do polletja 2006 pa so DNK vzorce vzeli 2169 osebam. Predlog SNS gre tukaj mnogo dlje, saj predvideva DNK vzorčenje vseh državljanov in ne le domnevnih storilcev kaznivih dejanj.

Po predlogu SNS, bi DNK vzorčenje lahko opravljal Zavod RS za transfuzijsko medicino in njegovi pooblaščeni oddelki, za zagotovitev vzorcev čim večjega števila državljanov, pa bi se DNK vzorčenje izvedlo tudi pri vsakem odvzemu krvi, kjer se izvaja ugotavljanje krvne skupine ali druge krvne preiskave.

Način shranjevanja vzorcev in vpogled v njih zbirko naj bi določil minister za zdravje, kar bi utegnil biti predmet spora, saj bi pooblastila za vpogled v zbirko DNK vzorcev podeljeval podzakonski akt, ki ga sprejme izvršna veja oblasti - oziroma povedano drugače - vlada bi sama sebi podeljevala pooblastila za vpogled v občutljive osebne podatke posameznikov.

Kot zanimivost dodajmo, da je Kalifornijsko sodišče leta 2003 v primeru US v. Kincade odločilo, da je zbiranje DNK vzorcev zapornikov in pogojno izpuščenih protiustavno. Sodišče je odločilo, da zahteva po DNK vzorčenju brez utemeljenega suma krši četrti amandma ameriške ustave, ki državljane ščiti pred čezmernim posegom represivnih organov v zasebno sfero.

* Sestavljajo ga stranke SDS, NSi, SLS, DeSUS, SD, SNS