Slo-Tech

TG Daily - Švarci se še ni dodobra naveličal Terminatorja, že je Cyberdyne naredil svoj prvi brainwave controlled exoskeleton.

Kot je videti, so večkratni skoki v preteklost tako človeških kot kovinskih operativcev spremenili situacijo na terenu sedanjosti do neprepoznavnosti. Tako bodo ljudje dobili možnost početi Terminator™ vragolije še pred Sodnim Dnevom, za njim bodo pa stroji imeli resne probleme s folkom.

Dokaz več, da vsak genijalec pa le ne zakuha konec sveta. Profesorju Yoshiyuki Sankaiju bi se sicer znalo zgoditi, da bi z obrazom prebil betonsko steno ali kaj podobnega, a je vprašljivo, če bi to bistveno spremenilo prihodnost, saj imajo ostali tudi podobne, ne veliko slabše zadeve na mizi.

Preden dočakate naslednjo epizodo Sare Connor za razplet zadeve, si lahko ogledate zelo poučen videoposnetek:

Wired Blog - Dean Kamen, izumutelj Segway-ja je danes na konferenci All Things Digital predstavil rezultat dela inženirjev pri njegovem podjetju DEKA - robotsko roko, ki jo lahko invalidi nadzorujejo s pomočjo misli. Projekt, ki se je začel ko je ameriško obrambno ministrstvo bilo soočeno z nizkim številom mrtvih vojakov in visokim številom ranjencev z manjkajočimi udi, je morala ekipa pri DEKI rešiti v dveh letih, a jim je prvi uporaben prototip uspelo razviti že v enem letu.



Dosežek, ki bo vsekakor močno olajšal življenje ljudem, ki so ostali brez rok, spada med največje dosežke na področju razvoja prostetičnih udov. Če na primer konvencionalne proteze marsikateri invalid naj ne bi uporabljal zaradi njene teže in nepraktičnosti, so tokrat razvijalci uspeli narediti roko, katere teža je 4 kilograme (kar je enako teži roke 80 kilogramske osebe), omogoča dvig do 20 kilogramov težkih bremen in veliko stopnjo gibljivosti v sklepih. Ker je slika oziroma video vreden več kot tisoč besed, bomo tokrat prepustili podrobnejšo razlago kar sami ekipi DEKE.



Trenutno poskuša podjetje roko pripraviti za serijsko produkcijo in opraviti potrebna medicinska testiranja - takšnih rok torej še ne bomo videvali na ulici jutri, vsekakor pa lahko upamo da bodo olajšala življenje invalidom čim prej.

Daily Tech - Raziskovalci najbolj znanega ameriškega tehnološkega inštituta razvijajo človeku podobnega robota, imenovanega Nexi, ki v mnogo pogledih predstavlja precejšen napredek v robotiki. Nexi se premika s pomočjo koles, pri čemer ne preseže hitrosti človeške hoje. Ponaša se z relativno spretnimi rokami, ki imajo v ramenskem obroču 4 stopnje prostosti in lahko v iztegnjenem položaju dvignejo okoli 4,5 kg težek predmet. Za vzdrževanje ravnotežja in nadzora uporabljene sile skrbi računalnik, ki teče na Linuxu, oviram pa se Nexi izogiba s pomočjo laserskega merjenja razdalj. Omembe vredne so tudi robotove dlani s petimi stopnjami prostosti gibanja, na katero so pripeti štirje prsti (s palcem v opoziciji), kar Nexiju omogoča prijemanje predmetov in izvajanje kretenj za izražanje čustev.


Nexi je sicer zavidljivo spreten, vendar je njegova najbolj impresivna značilnost obraz oziroma njegova sposobnost spreminjanja obraznih izrazov, s katerimi lahko sporoča različna čustva (žalost, jezo, zmedenost, navdušenje in dolgočasje). Vrat s štirimi prostostnimi stopnjami mu omogoča človeku podobne gibe glave, na obrazu pa ima premične obrvi, veke in čeljust.


Robotova največja pomanjkljivost je seveda njegova inteligentnost. Da bi bil Nexi čim bolj komunikativen in glede vedenja nasploh čim bolj podoben človeku, bodo v naslednjem letu izvedli pilotski učni program, v katerem ga bodo preko interakcije z ljudmi skušali naučiti novih komunikacijskih veščin in vedenj. Pri tem si bodo zaradi večje zanimivosti za človeške udeležence pomagali s pristopom Čarovnika iz Oza, kar pomeni, da bodo preko brezžične povezave pomagali Nexiju pri gibanju in predvsem vsebini pogovora.

DailyTech, MIT Media Lab in kratek predstavitveni filmček.

Slashdot - Britanski razvijalci razvijajo medicinskega robota, ki se ga bo dalo upravljati z očmi. Ker so se podobni uporabniški vmesniki v takšni ali drugačni obliki že pojavili na nekaterih drugih znanstvenih področjih to samo po sebi morda ne bi bilo tako revolucionarno, a so razvijalci stopili še korak naprej pri razvoju - tako pri operacijah, ki vključujejo premikanje samih organov (na primer bitje srca) robot s pomočjo kirurgovih oči in opazovanja kam kirurg gleda izdela 3D model tkiva s pomočjo katerega lahko stabilizira sliko in kirurgu prikaže statično sliko, med tem pa se vsi instrumenti s katerimi robot opravlja samo operacijo premikajo skladno z organom.



Izboljšave so opravili na trenutno najbolj naprednem medicinskem robotu da Vinci, katerega sicer kirurgi upravljajo z rokami preko konzole. Poleg očesnega nadzora razvijajo tudi t.i. navidezno resničnost, pri kateri bo lahko kirurg videl preko tkiva oz. organa na katerem trenutno operira, kar bodo dosegli z združevanjem trenutnih posnetkov operacije in slik, ki jih je medicinsko osebje posnelo pred samo operacijo. V prihodnosti pa si lahko kirurgi obetajo tudi pomoč v obliki posebnih območij, ki bodo označena kot zdrava in bodo tako preprečevala ponesrečene reze, ki bi lahko nastali kot posledica napake na strani kirurga.