Arhiv novic @ Slo-Tech

Slashdot - Evropska vesoljska agencija (ESA) je ta vikend uspešno izstrelila dva nova satelita, ki bosta opazovala podnebje. Prvi, ki se imenuje SMOS (Soil Moisture and Ocean Salinity), je v nedeljo zvečer poletel z ruskega izstrelišča Plesetsk Cosmodrome. Tehta 685 kg in nosi napravo z imenom MIRAS (Microwave Imaging Radiometer using Aperture Synthesis), ki z uporabo 69 senzorjev na treh rokah meri temperaturo površja za testiranje slanosti voda in vlažnosti prsti - tudi z nameno napovedi poplav in suš. Volker Liebig iz ESA pravi, da bodo podatki iz SMOS-a dopolnili že izvršene meritve na površju in morju. Satelit bo krožil na višini 760 km. Spomnimo, da je NASA letos že izstrelila satelit za merjenje globalnih ravni ogljikovega dioksida, a je kmalu strmoglavil.

Poleg tega so v vesolje poslali še satelit Proba 2, ki bo preizkusil 17 novih tehnologij in bo krožil še nekoliko nižje, tik pod 725 km. Ta bo s kamero z zornim kotom 120 stopinj, dvofrekvenčnih GPS, generatorjem mrzlega plina, orodji za študije Sonca in podobnim predvsem testiral uporabnost novih tehnologij. Prve podatke bo na Zemljo pričel pošiljati čez dva meseca, medtem ko bodo SMOS v celoti usposobili še nekoliko pozneje.

CrunchGear - Kot kaže, bo razvoj tehnike v nekaj letih poskrbel, da bodo komercialno dostopni projektorji namesto energetsko potratnih škatel, ki so bile sposobne ogreti manjši prostor, naprave velikosti pomnilniškega ključa.

Konica Minolta je po poročanju Crunch Geara razvila projektor dimenzij 20×40x7 mm, ki za svoje delovanje porabi potrebuje samo 1 W moči. Piezoelektrični elementi nadzorujejo mikroogledala velikosti dveh milimetrov, ki usmerjajo laserje modre, rdeče in zelene barve. Tehnika naj bi trenutno omogočala prikaz okoli 20 inčne diagonale XGA ločljivosti na oddaljenosti 50 do 60 cm od zaslona.

Po optimističnih napovedih bodo omenjeni projektorji široki potrošnji dostopni v dveh ali treh let. Slik prototipa v času pisanju žal še ni zaslediti na spletu.

Slo-Tech - Kot poroča New Scientist je Adrian Stoica, inženir v Nasinem Jet Propulsion Laboratory razvil programsko opremo, ki omogoča identifikacijo posameznikov na podlagi gibanja njihovih senc.

V osnovi gre sicer za tehniko identifikacije posameznikov glede na način njihove hoje (ang. gait analysis), ki pa je ni mogoče izvajati v primeru, ko je na voljo posnetek posameznikov iz višine. Na primer - iz satelita. Satelitski posnetki namreč vsebujejo samo posnetek glave in ramen, zato naj bi bili - tako se je domnevalo do sedaj - za samodejno identifikacijo posameznikov neuporabni.

Stoica pa je ugotovil, da je dovolj informacij o načinu hoje mogoče dobiti že iz senc posameznikov. New Scientist poroča, da je Stoica napisal programsko opremo, ki je zmožna na video posnetku zaznati človeško senco in ob upoštevanju pozicije sonca ter kota snemanja pridobiti dovolj podatkov za pozitivno identifikacijo posameznika.

Razvoj tehnike je sicer še v zelo začetni fazi in v kratkem ni pričakovati da bo v operativni uporabi, kljub temu pa lahko razmislite ali si v prihodnjih letih na čevlje morda ne boste namestili par nekaj kilogramskih uteži.

Slo-Tech - Računalniški sistemi, ki se uporabljajo na odročnih mestih ali v vesolju se nemalokrat srečajo s preprostimi problemi, ki pa se izkažejo za ne tako preproste ko jih je treba reševati iz kontrolne sobe in inženirji nimajo dostopa do pokvarjene opreme, najpreprostejši problemi pa posledično lahko prerastejo v usodne napake in imajo tragične posledice za uspeh odprave.

Prav tega problema pa so se lotili na Univerzi v Arizoni s pomočjo FPGA. FPGA oziroma Field-programmable gate array se namreč lahko s pomočjo prisotne strojne in programske opreme spreminja na nivoju čipov in če nastane problem na strojnem nivoju simulira strojno opremo s programsko opremo ali pa spremeni zasnovo vezja tako da obide problematični del strojnega nivoja.

Delo na teh sistemih so začeli že leta 2006 in so v tem času od NASE dobili 85 tisoč dolarjev za razvoj in sodelovanje z Jet Propulsion Laboratory, trenutno pa testirajo svoje koncepte s petimi strojnimi enotami, ki bi naj izvajale ločena opravila. Ko simulirajo napake se tako naprej poskusijo reprogramirati vezja v sami enoti, nato poskusijo napako odpraviti z uporabo nadomestnih vezij, če pa niti to ne zadošča pa skupinska inteligenca dodeli funkcijo kateri izmed preostalih enot - vse to seveda brez človeških posegov in popolnoma avtomatsko. Tako si lahko v primeru napake na dveh enotah preostale tri enakomerno razdelijo delo in kot celota še vedno opravljajo delo.

V prihodnosti upajo da bodo sposobna vezja ne samo popravljati sama sebe in napovedovati napake, pač pa se popraviti preden do same napake dejansko pride. Vse to pa bo seveda pomenilo da bodo lahko računalniška vezja operirala samostojno še dlje in še bolj stabilno brez potrebe po človeški interakciji.

Slashdot - Vassilis Kostakos in Panos A. Kostakos iz britanske University of Bath sta pred kratkim pripravila članek z naslovom Intelligence gathering by capturing the social processes within prisons.

V članku predstavljata tehnologijo za beleženje gibanja posameznikov s pomočjo tehnologije Bluetooth. Cilj zbiranja teh podatkov naj bi bilo predvsem zbiranje informacij o socialni mreži posameznika, torej o tem s kom, kdaj in kako pogosto se posameznik druži.

Tehnologijo sta razvila za uporabo v zaporih, povod za idejo pa je bil teroristični napad v Madridu leta 2004. Po napadu se je namreč izkazalo, da sta se vodja teroristične celice, ki je izvedla napad, Jamal Ahmidan, in Jose Emilio Suarez Trashorras, ki je priskrbel razstrelivo, uporabljeno v napadu, spoznala leta 2001 v zaporu ter bila potem rekrutirana v maroško teroristično skupino povezano z Al-Kajdo.

Tehnologija naj bi tako omogočila zbiranje obveščevalnih podatkov o aktivnostih terorističnih in kriminalnih skupin v zaporih, predvsem podatkov o spletanju vezi med njimi.

Vendar pa sta raziskovalca tehnologijo razvila in testirala med obiskovalci City of Bath. Najprej sta ugotovila, da približno 7,5% pešcev v mestih s seboj nosi vključene Bluetooth naprave (mobilne telefone, dlančnike,...). Nato pa sta v City of Bath na štiri lokacije namestila računalnike z Bluetooth sprejemnikom, kar jima je omogočilo spremljanje gibanja in ugotavljanje socialnega omrežja tistih posameznikov, ki so s seboj nosili vključeno Bluetooth napravo. To sta seveda počela brez njihovega soglasja, pa tudi brez njihove vednosti.

V šestih mesecih sta tako zbrala podatke o gibanju 10.000 posameznikov.

Podobno raziskavo, v kateri so na podlagi Bluetooth skeniranja ugotavljali socialna omrežja posameznikov, so leta 2004 izvedli na MIT v okviru Reality Mining projekta.

Morda pa ta tehnologija - v časih, ko je za terorista lahko označen kdorkoli - ne bo uporabljena le v zaporih...?

Wired News - Razmišljate, da bi zamenjali vašega "digitalca"? Prebrali ste priročnik, preizkusili vse trike in zdaj je čas za zmogljivejši kos opreme? Počakajte, boljši kos opreme že imate, samo pri Canonu tega v priročnik niso zapisali.

Z odprtokodnim Canon Hacker's Development Kit (CHDK) je mogoče določene Canonove naprave nadgraditi tako, da snemajo kvalitetne slike pri visokih hitrostih, se bolje obnesejo v temnejših pogojih in (!) celo podpirajo formate visoke ločljivosti.

Poleg tega naj bi snemale posnetke v RAW formatu, na njih pa naj bi bilo mogoče izvajati tudi skripte. Poročajo, da se je čas delovanja zaslonke (pri standardnem PowerShot modelu) po nadgradnji zmanjšal iz 1/1,600 na 1/60,000 sekunde.


CHDK je namenjen "navijanju" naprav, ki uporabljajo Canonovo DIGIC II ali DIGIC III platformo, ki pa ostane nedotaknjena, saj se CHDK naloži iz spominske kartice le, kadar tako določi uporabnik.

New York Times - Kot pišejo v New York Timesu, naj bi IBM za potrebe varovanja olimpijskih iger v Pekingu prihodnje leto razvil poseben sistem videonadzora.

Gre za sistem Smart Surveillance System (S3), ki ga je mogoče priključiti na obstoječe videonadzorne kamere, sistem pa s pomočjo različnih analitičnih orodij obdeluje video posnetke ter išče vzorce sumljivega obnašanja.

Sistem zna zaznati oz. razpoznati gibanje (vključno s smerjo gibanja), odvržene predmete, izginotje (krajo) predmetov, onesposobitev varnostne kamere, itd. Seveda zna sistem tudi arhivirati posnetke in iskati po njih, kar je mogoče kombinirati tudi z npr. iskanjem obrazov in lociranjem posameznikov, ki so se v preteklosti pojavili na videonadzorovanem območju.

Formalni razlog za uvedbo sistema v Pekingu je seveda strah pred terorističnimi napadi v času olimpijskih iger. A ko bo olimpijskih iger konec (in teroristične nevarnosti ne bo več), Kitajska sistema zagotovo ne bo prenehala uporabljati.

IBM podoben sistem razvija za Manhattan in Chicago, kjer se tudi bojijo teroristov.

Tudi če na Kitajskem ne bo več teroristov, pa bo zagotovo dovolj "razrednih sovražnikov", proti katerim bo potrebno uperiti... video kamere.

Slo-Tech - Osmega decembra 2005 je Ustavno sodišče RS izdalo odločbo Up-412/03-21 iz katere izhaja, da je SOVA leta 1996 nezakonito prisluškovala posamezniku. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da: "dejavnosti SOVE ni mogoče razumeti kot zakonito tehnično pomoč na podlagi 142. člena ZKP".

Za kaj konkretno gre?
Pritožnik je bil najprej osumljen, nato pa tudi obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Njegov zagovornik je trdil, da so kriminalno dejavnost izzvali tajni policijski sodelavci, tajno snemanje telefonskih pogovorov naj bi se začelo šele nekaj časa po pridobitvi odredbe (v vmesnem času nekaj pogovorov iz katerih naj bi bilo razvidno izzivanje kriminalne dejavnosti ni bilo posnetih), prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov pa je izvajala SOVA, čeprav bi ga morala izvajati policija. Prisluškovanje naj bi se izvajalo na način, ki naj bi omogočal zlorabe (npr. montaža, brisanje, vnašanje novih besedil), obramba pa v nasprotju s tožilcem ni mogla priti do fotokopij prepisov telefonskih pogovorov, saj naj bi šlo za strogo zaupne dokumente.

V postopku odločanja je Ustavno sodišče ugotovilo, da je MNZ dne 9. 9. 1993 s SOVO sklenila tajni sporazum, na podlagi katerega je SOVA za potrebe MNZ izvajala vse postopke, vezane na ukrepe nadzora telekomunikacij. Sporazum se je uporabljal do 11. 4. 1997. Razlog za sporazum je bilo dejstvo, da v tistem času policija za prisluškovanje ni imela ustrezne tehnike.

Po mnenju MNZ, pa tudi Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter Višjega sodišča v Kopru, je bila pomoč SOVE policiji zakonita, saj je v 142. členu Zakona o kazenskem postopku določeno, da morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, dajati ustrezno pomoč, še zlasti, če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali njihovih storilcev.

Vendar pa je bilo Ustavno sodišče drugačnega mnenja. Zapisali so namreč, da "težave represivnih organov s tehnično opremljenostjo ne morejo biti razlog za takšen nedopusten poseg v pravico do zasebnosti in v varstvo tajnosti pisem in drugih pošiljk. Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku namreč niso dopustne niti v "skrajni sili"."

Prav tako je bilo mnenja, da je tajni sporazum med MNZ in SOVO v nasprotju z izrecno določbo tedanjega drugega odstavka 152. člena Zakona o kazenskem postopku, pritožniku pa je bila kršena pravica do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil iz prvega odstavka 37. člena Ustave. Po mnenju sodišča so bili prisluhi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti dvema.

Naj spomnimo, da se je SOVA enkrat že morala opravičiti, ker je v sicer zaupnem poročilu navajala neresnične podatke, julija letos pa je POP TV poročala, da je bil šef "oddelka za prisluškovanje" na SOVI zaposlen na podlagi ponarejenega spričevala. 1 + 1 = 2.

New Scientist - Pa poglejmo, s kakšnimi novicami lahko postrežem v predmaturitetni nedelji [:D].

Kot poročajo v tem članku e-revije New Scientist, so znanstveniki v državni newyorški univerzi dokazali, da je pisava vsakega individuuma unikatna. Bistvo te raziskave je uporaba v sodnih dvoranah, saj je bilo leta 1993 z vrhovno razsodbo odločeno, da se lahko znanstvene metode uporablja le, če so bile prej dokazane v znanstvenih občilih. S pomočjo programske opreme, ki so jo avtorji razvili, in pripadajoče študije, so si odvetniki pomagali že v enem primeru na sodišču - ter zmagali.

Slo-Techov nabiralnik - Novica by Koci:
Za vse, ki vas zanima ali že obstaja satelitski internet, naslednja novica:
Pravega dvosmernega prenosa podatkov preko satelita še ni. Ta trenutek obstaja le enosmerni prenos, pri katerem je potrebno podatke, ki jih računalnik pošilja na internet, pošiljati preko običajnega modema. Kljub temu so prve dvosmerne povezave s sateliti že zelo blizu. Na satelitu Astra so namreč že začeli s testiranji dvosmernih satelitskih povezav in kot pravijo izvajalci, naj bi bile po predvidevanjih na voljo uporabnikom nekje v začetku prihodnjega leta. Podrobnosti o tem najdete na www.web-sat.com, njihov zastopnik za Sovenijo pa je podjetje Iskra Antene.
Vprašanje, ki verjetno zanima večino, je vprašanje dejanske hitrosti prenosa podatkov. Po dosedanjih podatkih naj bi ta od uporabnika do satelita, torej z vašega računalnika na satelit znašala 16 kB/s, v obratni smeri pa do 4 MB/s. Vsekakor zavidljiva hitrost, ki bo verjetno premamila marsikaterega uporabnika. Seveda, ko bo satelitski internet postal dostopen širšim množicam in mu bo cena zato bistveno upadla. 84 cm eliptična plastificirana satelitska antena, oddajno sprejemni LNB pretvornik in sprejemna računalniška kartica, ki jih potrebujete za priklop na satelit, niso ravno poceni.