Slo-Tech

Slo-Tech - Ker so različne geopolitične zadeve v zadnjih letih močno dvignile cene surove nafte in derivatov le-te, so izboljšani načini pridobivanja nafte pozitivna novica za žepe potrošnikov, a na žalost precej manj razsveseljiva za okolje. Tako so kanadski in turški znanstveniki močno izboljšali pridobivanje nafte iz naftnega skrilavca, kar bo pomenilo, da bo več kot bilijon naftnih sodčkov (več kot trenutno dokazane naftne zaloge Savdske Arabije), ki ležijo pod nogami Američanov in Kanadčanov, še dolgo poganjala svetovno gospodarstvo. Trenutni postopek je nadvse ekonomsko potraten, saj je potrebno za izčrpavanje nafte segreti zemljo na 480 stopinj celzija in vložiti veliko energije, proizvede pa le malo uporabne nafte.

Nov postopek pa si pri taljenju skrilavca pomaga s poceni železovim prahom, ki veliko bolj enakomerno razporedi temperaturo, ki jo v zemljo dovedejo električni grelniki, enakomerna razporeditev toplote pa močno zniža potrebno energijo za segrevanje in poveča delež uporabne nafte tudi do enkrat. Trenutne analize in raziskave kažejo, da je postopek tako tehnično kot tudi ekonomsko upravičen.

Slashdot - Ker se svetovne politične organizacije in takšna ali drugačna telesa niso sposobna spopasti s problemom globalnega segrevanja na resen način (in dejansko vsaj od časa do časa v resničnem življenju izpolniti kako obljubo ali zavezujoč dogovor), so se med znanstveniki v zadnjih letih začele pojavljati raznorazne ideje, ki bi z "geoinženiringom" rešile problem globalnega segrevanja.

Najnovejša takšna ideja je prišla od raziskovalcev iz ZDA in Velike Britanije, kjer je John Latham iz državnega centra za atmosferske raziskave predlagal, da bi za boj proti globalnemu segrevanju uporabili več kot 1500 ladij, s katerimi bi lahko nadzorovali število in količino oblakov, ki so prisotni v zemljini atmosferi.



Število oblakov je za naš planet zelo pomembno, saj so oblaki dejansko izolacija Zemlje. Oblaki lahko namreč "ujamejo" svetlobo daljše valovne dolžine in odbijejo svetlobo krajše valovne dolžine, a v povprečju oblaki planet ohlajajo, saj odbijejo več svetlobe kot pod seboj zadržujejo toplote, ki jo nosi svetloba daljše valovne dolžine.

Ladje, ki bi jih raziskovalci poslali na morje, bi v zrak "pošiljale" slano vodo, sol, ki bi prišla v atmosfero pa bi služila kot dodaten kondenzator za vodne kapljice, kar bi posledično pomenilo, da bi bilo v zraku več oblakov, ki bi odbili več svetlobe. Proces bi sicer na začetku imel le lokalen vpliv (poleg tega bi ladje morale biti postavljene na vsaj deloma predefiniranih območjih, ki so bolj dojemljiva za takšne posege), vendar pa bi zaradi narave svetovnih morskih tokov sčasoma ohladili svetovna morja in znižali zemljino temperaturo.

Napram ostalim idejam iz geoinženirskih krogov ima ta tudi to prednost, da bi v primeru prekomernega ohlajanja lahko sistem kadarkoli izklopili in tako v relativno kratkem času ponovno prešli na naravno število oblakov. Tudi raziskovalci pa priznavajo, da je za resnejše razmišljanje o ideji potrebno nadaljevati raziskovanje, saj se lahko le tako bolj natančno oceni število potrebnih ladij in ali ima morebiti ta postopek kakšen drug, zaenkrat še nepredviden stranski vpliv na okolje. Vseeno pa resno težo tej ideji dajejo trenutno vodilni klimatski modeli, ki potrujejo, da bi na takšen način lahko primerno znižali zemljino temperaturo.

Slashdot - Slashdot je objavil izjemno zanimivo zgodbo o težavah, s katerimi se soočajo znanstveniki, ki nasprotujejo teoriji globalnega segrevanja Zemlje kot posledice človekovega delovanja.

Mnogi priznani raziskovalci so prejeli od naravovarstvenikov številne (tudi smrtne) grožnje, pa čeprav opravljajo svoje delo povsem korektno. Po njihovih besedah je globalno segrevanje kljub pomanjkanju trdnih znanstvenih dokazov žal sprejeto kot absolutno dejstvo, saj se nanj opirajo številne politične in nepolitične organizacije. Posledično se vsakršno nasprotovanje trditvam o pojavu obravnava kot kapitalistična laž in izkoriščanje, tudi s strani številnih vlad, kar objektivno raziskovanje na tem področju močno ovira. Preberite se zamislite.

Huh, kako hitro je bil letos pust. Očitno dvajsetega julija lani nisem dovolj visoko skočil...

Slashdot - Ameriška NWS (ang. National Weather Service) namerava preiti na Linux, poročajo na Slashdot. Različni viri namreč trdijo, da je NWS pri IBM-u kupila 900 osebnih računalnikov in 160 strežnikov, ki bodo vsi tekli pod Linuxom, uporabili pa jih bodo za napovedovanje neviht, poplav, tornadov in ostalih vremenskih ujm. S to posodobitvijo, katere vrednost se meri v milijonih dolarjev, bodi izdelavo prognostičnih kart pospešili kar za štirikrat, z 247 na 62 sekund, še poročajo. Forbes.com, GCN.com in Computerworld.com.

BBC - Največji superračunalnik, ki je sicer lociran na Japonskem, te dni predstavljajo strokovnjakom na tridnevnem simpoziju o podnebju v Cambridgeu v Veliki Britaniji, poroča BBC.

Superračunalnik, ki deluje že od marca 2002, je najzmogljivejši na svetu, uporabljajo pa ga za napovedovanje orkanov, vročinskih valov in podobnih vremenskih nevšečnosti. Zavzema površino kar štirih igrišč za tenis, znanstveniki pa pravijo, da bomo lahko z več podobnimi napravami uvedli natančnejša predvidevanja vremenskih pojavov in zaščite pred njimi.