Slo-Tech

engadget - Tanzistorji iz grafena so očitno naslednji velik preskok v elektroniki, vsaj sodeč po vseh raziskavah in testih, ki se dogajajo. Da grafit prevaja elektriko, je znano že nekaj časa, prav tako tudi, da jo prevaja le po posameznih plasteh, ne pa tudi med plastmi. Malo manj znano pa je, da so te plasti odlični prevodniki elektronov, saj ti tečejo izredno hitro, od koder tudi želja po izdelavi tranzistorjev iz njih.



Pred le nekaj dnevi pa je preboj uspel IBMu, ki je razkril, da so izdelali grafenove tranzistorje, ki so sposobni delovati pri frekvencah prek 1 GHz. Njihov izdelek, ki ima med vrati razdaljo 150 nm, je svoje stanje preklapljal s kar 26 GHz. Ker pa so mnenja, da so teraherčni tranzistorji iz grafena mogoči, saj so odkrili, da se hitrosti z zmanjševanjem velikosti povečujejo zaradi manjših razdalj, tehnologija pa je še celo nezrela in ima veliko pomanjkljivosti, obenem podaljšujejo veljavnost Moorovega zakona.

X-Bit Labs - JEDEC, ki skrbi za odprte standarde v proizvodnji in načrtovanju polprevodniških elementov, npr. pomnilnika DDR, je pozval podjetja po svetu, da pristopijo k razvoju standardov za SSD-diske. Pododbor JC-64.8 namerava v prihodnjem letu postaviti standarde za SSD-je, ki bodo natančno specificirali in poenotili podajanje ključnih karakteristik, kot so vzdržljivost, kapaciteta, poraba energije, zanesljivost (MTBF oz. AFR), enkripcija in druge. Sestajali se bodo vsak mesec, hkrati pa se bodo posvetovali tudi z ostalimi odbori v JEDEC-u in drugimi organizacijami (INCITS, SATA-IO, IDEMA in SNIA).

Diski med tem seveda že veselo izhajajo in so prilezli do kapacitete 256 GB. Nov Samsungov model te velikosti je s tem največji doslej. Omogoča doseganje hitrosti do 220 MB/s pri zaporednem branju in 200 MB/s pri zaporednem pisanju. Samsung pravi, da je to tako, kot da bi imeli klasičen disk, ki bi se vrtel 15.000 obrati, a bil hkrati neslišen in nepožrešen. Cena še ni znana.

CNet - SSD-ji so dom sprva našli v digitalnih kamerah, fotoaparatih in MP3 predvajalnikih, sledili pa so jim računalniki, predvsem prenosniki, izvzeti pa niso niti pomembni strežniki. Lep primer, kjer je potrebno ogromno prenosov na sekundo, so sistemi, uporabljeni za rezervacije oz. za procesiranje informacij kreditnih kartic. Za SSD-je se je sprva ogrel Intel, zdaj pa mu sledi še veliki in modri - IBM.

IBM-u je uspelo izdelati 4,1 Terabajtno rešitev, ki je kar 2,5-krat hitrejša od najhitrejših diskovnih rešitev. IBM je Fusion-IOjeve SSD-je združil v gručo ter jih opremil z lastno virtualizacijo diskovnega prostora, kar omogoča kar milijon IOPSov - vhodnih in izhodnih operacij v sekundi. Prva uporaba SSDjev pa je bila že lansko poletje v izbranih IBM-ovih Blade strežnikih.

TG Daily - IBM in njihovi strateški partnerji pri razvoju čipov so oznanili svojo prvo polno funkcionalno SRAM celico, izdelano v 22 nm tehnologiji.

Tovrstna vezja so relativno enostavni predhodniki dejansko koristnih vezij, ki bodo nekoč v serijski proizvodnji in kažejo na pomembno stopnjo pri razvoju postopka. Pravi procesorji, izdelani v tej tehnologiji, so še vedno kaka 3 leta v prihodnosti, vendar novica pomeni dober znak, da bodo skupina IBM in njegovi partnerji uspel premagati še preostale ovire tja do konca leta 2011.

22 nm je dve generaciji naprej in kar malo nenavadno v trenutku, ko pri AMDju še ni uradno zaživela niti 45 nm proizvodnja. Intel je SRAM celico v 32 nm tehnologiji prikazal že septembra lansko leto in pričakovati je, da bo letos na IDF morda videti že kak prototip na tej geometriji.

Zanimivo je tudi to, da je IBM napovedal, da bo imel na 32 nm najboljši "high-K metal gate" proces, ki bo preprosto brez konkurence.

Pravijo, da je to prvič v zadnjih nekaj desetletjih, da je kdorkoli bistveno prehitel Intela v napredovanju proti manjšim geometrijam in da bodo pri teh generacijah stvari postale očitno zelo zanimive.

Več informacij na TG Daily.

Daily Tech - Letos imamo priložnost spremljati boj proizvajalcev na povsem novem trgu železnine: poceni lahki prenosniki. Nekaj produktov je že na trgu, glavne izdelke, ki bodo znižali ceno obstoječim in silili konkurenčna podjetja k novim in boljšim rešitvam za enako vsoto denarja, pa pričakujemo zgodaj v jeseni.

V teh dneh pa lahko občudujemo morda še večji boj. Gre za napovedi poceni SS diskov, ki jih naša skupnost že pozna.

Množico naprednih uporabnikov je na začetku meseca presenetil vsem dobro znani proizvajalec pomnilniških modulov, OCZ, ki je napovedal novo serijo SSD v velikostih 32 (145 evrov), 64 (228 evrov) in 128 ( 419 evrov) GB. Diski bodo uporabljali čipe MLC (cenejši bratranci od SLC) in bodo zmogli za to ceno impresivne prenose podatkov. Brati bodo zmogli 143 MB/s, pisati pa 93 MB/s, preko vodila SATA II.



OCZ se zbudil elektronskega giganta Samsung, ki bo nudil diske v enaki velikosti, z malo nižjimi prenosti, 90 MB/s branje in 70 MB/s pisanje. Cene še niso znane.

Danes pa je diske napovedal tudi Ridata, tudi v prej naštetih velikostih, ki bodo brali pri 128 MB/s in pisali pri 80 MB/s. Cene 32 GB modela bo podobna kot pri OCZ-ju, cena večjih pa bo nekoliko višja.

Zastavlja se logično vprašanje: ali lahko disk velikosti 32 ali 64 GB uporabim tudi v namiznem računalniku? Seveda, nanj lahko namestim operacijski sistem in aplikacije. Zaradi izredno nizkih dostopnih časov bo vaša namizna zver še hitrejša. Nekaj si o tem lahko preberete tudi v forumu.

Pogrešamo ostale velikane, kot so Seagate, WD in Hitachi!

Daily Tech - Čeprav ne gre za blazno noviteto (vodno hlajeni so bili že superračunalniki Cray), je to vseeno pomembna sprememba v tem delu računalniškega sveta. Problem je namreč v hlajenju strežniških prostorov, saj klimatske naprave prispevajo levji delež k računu za elektriko.

Novi Power 575 superačunalnik, poimenovan tudi Hydro-Cluster, poleg precej manjšega računa za elektriko (na račun klima naprav, saj bo potrebnih kar 80% manj hladilnih zmogljivosti, s tem pa se bo potrebna energija za hlajenje sistema zmanjšala za 40%) prinaša tudi višje zmogljivosti. En rack s 14 2U pladnji namreč vsebuje kar 448 Power6 pri 4,7 GHz tiktakajočih procesorjev, 32 na pladenj, družbo pa jim dela 3,5 terabajtov pomnilnika (seveda na enem pladnju). S 600 Gflopsi na pladenj pa je nov superračunalnik, osnovan okrog Power6 procesorjev, tudi trikrat bolj učinkovit (gledano na zmogljivosti na kilovat) od starejših, zračno hlajenih superračunalnikov, zgrajenih s Power5 procesorji.

Za vodno hlajenje so se pri IBMu odločili zaradi precej - do 4000-krat - višje učinkovitosti v primerjavi z zračnim, uporabili pa bodo bakrene ploščice z majhnimi luknjicami - grafičen prikaz le-teh je na voljo na YouTubu. Poleg zmanjšanih potreb po hlajenju pa IBMovi inženirji načrtujejo še, da bi z ogreto vodo lahko ogrevali stanovanja oz. omogočali tople tuše.

Izvorno novico si lahko ogledate na Daily Tech.