Arhiv novic @ Slo-Tech

engadget - Kljub ugotovitvam britanskih raziskovalcev, da videonadzor na javnih mestih ne pripomore bistveno k povečanju varnosti, pa ne moremo mimo ugotovitve, da je videonadzor včasih le učinkovit, predvsem pa vreden svojega denarja.

To se je potrdilo tudi v primeru hišne preiskave ameriške policije zaradi suma neupravičenega posedovanja drog. Med tem, ko je policija pri osumljencu na Floridi izvajala hišno preiskavo, je bil namreč vključen domači videonadzorni sistem domnevnega preprodajalca mamil.

Posnetek pa dokazuje, da se prizadevna policija ni ukvarjala samo z iskanjem prepovedanih drog, pač pa jih je bistveno bolj zaposlilo igranje bowlinga na Wii konzoli. Celo tako zelo, da so igranju posvetili celih devet ur.

Pa naj še kdo reče, da nakup videonadzornega sistema ne rešuje življenja... pardon, davkoplačevalskega denarja.

Slashdot - Po septembrski tožbi zoper Electronic Arts, ki jo je sprožil razočaran lastnik igre Spore, se jim tokrat obetata še dve novi skupinski tožbi. Razjarjeni lastniki brezplačne preizkusne različice Spore Creature Creatorja in igre The Sims 2: Bon Voyage so nezadovoljni z novo zaščito SecuROM. Oboji trdijo podobno, in sicer da igra brez njihove vednosti in privoljenja namesti programje za urejanje digitalnih pravic (DRM) SecuROM, ki se za vedno ugnezdi na disk in onemogoča normalno delo, odstranitev pa je nemogoča brez formatiranja. EA-ju očitajo, da namestitve zaščite ne omeni niti v EULA, tako obnašanje pa naj bi bilo nemoralno, neetično, tiransko in brezobrazno, še trdijo tožniki. Slashdot.

Slashdot - Da je videonadzor lahko uporaben tudi za kaj drugega kot samo za neučinkovito preganjanje kriminala, je prišlo na misel tudi Craigu Feiginu, serviserju na Floridi, ki je svojim strankam ženskega spola poleg servisiranja njihovih prenosnikov nudil še dodatno "storitev". Seveda brez njihove vednosti.

Na njihove računalnike je namreč namestil zlonamerno programsko opremo, ki je s pomočjo vgrajene kamere lastnice fotografirala, slike pa pošiljala na njegov domači računalnik.

Feigin je tako z izvirno uporabo videonadzora zbral okrog 20.000 fotografij, s pomočjo katerih se je lahko prepričal, da lastnice računalnikov, ki jih je okužil med servisiranjem, ne počno nič prepovedanega.

Na nezakonito posnetih fotografijah sicer ni bilo zaznati nobene teroristične aktivnosti, je pa zato Feigin uspel posneti tudi nekaj slik, na katerih so bile njegove žrtve pomankljivo oblečene.

Kljub temu patriotskemu ravnanju vnetega serviserja pa kot kaže Floridske oblasti za njegovo protiteroristično ravnanje ne kažejo dosti posluha, saj niso sprejele stališča, da nedolžne lastnice okuženih prenosnikov tako ali tako nimajo ničesar za skrivati. Grozi mu namreč zaporna kazen.

In kaj imate skrivati vi?

Hack A Day - Na Hack-a-day so objavili navodila za izgradnjo protivideonadzornih sončnih očal. Gre za očala, ki onemogočijo prepoznavo obraza osebe na videoposnetku kamere.

Izdelava, ki je nazorno prikazana v video posnetku je preprosta: na prednjo stran očal je potrebno namestiti dve infrardeči led diodi in vse skupaj povezati z dvema baterijama. Ko si očala nataknemo, led diodi zasvetita. Infrardeča svetloba je za človeško oko nevidna, jo pa zazna videokamera, ki na mestu obraza prikaže samo veliko belo liso.

Za nekaj evrov se tako lahko tudi sami prepričate, da je videonadzor lahko povsem neuporaben.

Slashdot - Naomi Klein v članku China's All-Seeing Eye, objavljenem na portalu Rollingstone.com opisuje eksperiment Kitajske z nadzorno tehnologijo v mestu Šenžen.

Kitajska je mesto Šenžen ustanovila pred 30 leti in sicer kot posebno ekonomsko cono. Mesto so zgradili iz nič (pred tem je bila tam manjša ribiška vasica), danes pa ima mesto 100.000 tovarn in 12,4 milijona prebivalcev, v njem pa proizvajajo vse od prenosnikov, TV aparatov, mobilnih telefonov, iPodov, tiskalnikov in avtomobilov.

Šenžen je po eni strani kitajski ekonomski in socialni eksperiment, hkrati pa se je Kitajska v Šenženu odločila izvesti še en eksperiment. V okviru projekta Zlati ščit (Golden Shield) so se Kitajci tako odločili - seveda zgolj zaradi nadzora kriminala - razviti, testirati in pilotno uvesti obsežno nadzorno tehnologijo.

V zadnjih dveh letih so tako v mestu Šenžen namestili okrog 200.000 videonadzornih kamer (v prihodnjih letih načrtujejo namestitev do dveh milijonov kamer), kamere pa nameravajo povezati v enotno in centralizirano nacionalno omrežje.

Cilj Zlatega ščita je implementirati in uporabiti najnovejšo nadzorno tehnologijo, pri tem pa Kitajski državi nesebično pomagajo tudi zahodni kapital in nekatere zahodne korporacije, npr. IBM, Honeywell in General Electric.

Seveda pa se zaslužkom ne izognejo niti domači proizvajalci. Kleinova se je tako pri pripravi članka pogovarjala z lastnikom tovarne videonadzornih sistemov FSAN, katerega podjetje v je dveh letih in pol doživelo desetkratno rast. Kitajski trg videonadzornih sistemov pa je imel v zadnjem letu 4,1 milijarde dolarjev prihodka. Zaslužke si obetajo tudi proizvajalci AI tehnologije, ki bo nadgradila videonadzorne kamere - podjetje China Security & Surveillance Technology je tako razvilo za kitajsko oblast nadvse koristno programsko opremo, ki v primeru, da se na videonadzorovanem območju prične zbirati večje število ljudi o tem nemudoma obvesti policijo.

Tehnologija bo za oblast gotovo več kot koristna, saj je bilo na Kitajskem v letu 2005, po besedah vladnih predstavnikov, vsaj 87.000 "množičnih incidentov", kot na kitajskem v Orwellovem novoreku imenujejo proteste.

Ključ do uspeha pa seveda ni samo količina kamer in kvaliteta posnetkov, pač pa njihova integracija v enotno nadzorno omrežje in povezava z biometričnimi sistemi. Po načrtih kitajske oblasti bo omrežje vsebovalo osebne podatke, zgodovino zaposlitev, fotografije in biometrične podatke za vsakega državljana Ljudske republike Kitajske - skupno torej podatke o kar 1,3 milijarde oseb. Kitajsko podjetje Pixel Solutions (ki sodeluje z ameriškim podjetjem L-1, v odboru katerega sedi tudi bivši direktor CIE George Tenet) tako že testira programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Načrtujejo, da bodo do prihodnjega leta razvili sistem, ki bo sposoben poiskati sliko obraza osumljenca (oziroma "osumljenca") v bazi deset milijonov fotografij v eni sekundi.


Tehnologijo Kitajci seveda razvijajo izključno zaradi boja proti kriminalu, a po uvedbi sistema v mestu Šenžen skoraj zagotovo ne bo nobenega političnega oporečnika. In ko bo ta tehnologija uspešno implementirana in preizkušena na Kitajskem, jo bomo lahko uvedli tudi na Zahodu...

Slo-Tech - Po poročanju BBC je britanska policija prišla do ugotovitve, da videonadzorne kamere na javnih mestih ne pripomorejo bistveno z zmanjšanju kriminalitete, saj je policija s pomočjo videonadzora uspela rešiti le 3% primerov uličnega kriminala.

Inšpektor Mike Neville, vodja posebnega policijskega "videonadzornega oddelka" Visual Images, Identifications and Detections Office (Viido) je tako izjavil, da je videonadzor "popoln fijasko". Čeprav naj bi videonadzor deloval preventivno, pa po njegovih besedah videonadzor ne opravlja niti te funkcije, saj se kriminalci videonadzornih kamer sploh ne bojijo.

Do podobnih ugotovitev je privedla tudi obsežna raziskava britanskega notranjega ministrstva z naslovom Crime prevention effects of closed circuit television: a systematic review. Sklep raziskave je namreč, da uvedba videonadzora sicer vpliva na zmanjšanje kriminalitete, vendar le v manjšem obsegu.

Prav tako kriminološki podatki objavljeni na spletni strani crimestatistics.org.uk kažejo, da je stopnja kriminalitete v zadnjem desetletju precej konstantna - uvedba videonadzora tako na samo zmanjšanje kriminalitete kljub drugačnemu splošnemu prepričanju ni imela bistvenega vpliva.

Podobno raziskavo o učinkovitosti videonadzora pa so pred kratkim opravili tudi v San Franciscu. Raziskovalci so analizirali stopnjo in pojavnost različnih oblik kriminala v okolici videonadzornih kamer. Analizirali so naslednje vrste kriminala: tatvine, vlome, krajo vozil, napade, rope, umore in posilstva.

Analiza je pokazala, da na večino omenjenih zločinov prisotnost videonadzornih kamer ni imela vpliva. Izjema so bile tatvine, ki se niso pojavljale le v radiju dobrih 30 metrov okrog kamer, umori pa so se pomaknili 76 metrov stran od kamer, vendar so se v območju med 75 in 152 metrov že "kompenzirali", kar raziskovalce navaja na sklep, da videonadzor umorov ne preprečuje, pač pa se morilci le nekoliko odmaknejo od videonadzorovanega območja. Na ostale vrste zločinov prisotnost videonadzornih kamer ni imela vpliva.

Kljub nedvoumnim izsledkom raziskave pa je župan San Francisca Gavin Newsom izjavil, da si želi v mestu namestiti še več kamer, saj se zaradi njih meščani počutijo varnejše.

Točno to pa so pokazale tudi nekatere študije strahu pred kriminaliteto: prisotnost videonadzora sicer ne zmanjša kriminala, zmanjša pa strah ljudi pred kriminalom. Schneier zato zaključuje, gre pri videonazornih sistemih le za tim. "varnostni teater", ukrep, ki vpliva na povečan občutek varnosti, varnosti same pa v resnici ne izboljšuje.


Imajo pa zato od videonadzora največ koristi prav proizvajalci in prodajalci tovrstne opreme...

Daily Mail - Britanski informacijski pooblaščenec je začel preiskavo zadnjega odmevnega primera kršitve informacijske zasebnosti na Otoku. Britanski telekom (BT) je priznal, da so z lažnimi preverjanji sistema spremljali ravnanje 36.000 uporabnikov svetovnega spleta brez njihove vednosti.

V podjetju so priznali, da so med letoma 2006 in 2007 naključno izbrali omenjeno število strank med uporabniki širokopasovnega dostopa za "tehnični preizkus". Seveda niso nikomur razložili, da je poseben sistem za nadzor, ki ga je razvilo ameriško podjetje Phorm, dostopal do podatkov na računalniku in beležil vsebino vsake strani, ki jo je uporabnik/ca obiskal/a. Sistem je gradil bazo ključnih besed in si skušal zapomniti uporabnikove navade ter preference.

Temu primerno je Phorm potem prikazoval oglase podjetij, ki so mu storitev naročila in so sodila v določen uporabniški profil. Kadar so se uporabniki pritoževali, da je z njihovim računalnikom nekaj narobe, saj kljub zaščiti prikazuje oglasna sporočila, so jim v BT-ju pojasnili, "da je kriv virus".

Britanski izumitelj in eden od ustanovnih očetov svetovnega spleta Tim Berners-Lee je dejal, da so osebni podatki in zgodovina brskanja na spletnih straneh zasebna lastnina. "V primeru, da jih želiš za nekaj uporabiti, se moraš z menoj pogajati. Jaz se moram s tem strinjati in jasno mi mora biti, kaj dobim v zameno," je dodal Berners-Lee.

BT pojasnjuje, da Phorm ni beležil naslovov spletnih strani, temveč le ključne besede na njih in da je sistem uporabljal za vsak računalnik naključno identifikacijo, ne pa tudi imena uporabnika. Phorm naj bi v BT-ju uvedli zaradi učinkovitejšega in donosnejšega oglaševanja, uporabniki pa naj bi bili z njim deležni primernejših oglasov. V britanskem podjetju trdijo, da niso prekršili nobenega zakona, z čimer pa se nekateri strokovnjaki ne strinjajo.

Slo-Tech - V preteklih dneh so delavci podjetja Varnost Maribor namestili osem video-nadzornih kamer, ki pokrivajo območje Tartinijevega trga v Piranu. Piranska županja Vojka Štular se je po navedbah v izjavi za javnost odločila za uvedbo 24-urnega videonadzora z neprekinjenim snemanjem zaradi vse pogostejših poškodb na pročeljih stavb občinske palače in okrajnega sodišča ter na spomeniku Giuseppeja Tartinija. Poškodbe naj bi bile posledica delovanja domnevnih vandalov, ki naj bi na pročelja stavb risali grafite ter povzročali tudi druge fizične poškodbe. Po navedbah v sporočilu za javnost je občina Piran v preteklem letu za odpravo domnevnih vandalskih dejanj namenila nekaj več kot 15 milijonov tolarjev. Iz navedb ni moč razbrati ali gre za odpravo posledic zgolj na območju Tartinijevega trga ali tudi drugod v mestu ali občini.

Ob boljšem poznavanju samega Tartinijevega trga se postavlja vprašanje, čemu tako veliko število (8) video-nadzornih kamer. V članku, ki je bil januarja objavljen v časopisu Dnevnik (Dnevnikov spletni arhiv, potrebna je registracija), je novinarka zapisala, da se je piranska županja odločila za namestitev treh video-nadzornih kamer. Vsled tega je sedanjih osem video-nadzornih kamer še toliko večje presenečenje. Za nadzor navedenih objektov (občinska palača, sodna palača, Tartinijev spomenik) bi namreč zadostovale sprva načrtovane tri video-nadzorne kamere oziroma po potrebi še največ 2-3 dodatne kamere, kar je še vedno manj od sedanjih nameščenih osmih.

Naslednje vprašanje, ki se zastavlja je, na kakšen način bodo obiskovalci Tartinijevega trga obveščeni o izvajanju videonadzora, kakor to zahteva Zakon o varstvu osebnih podatkov. Glede na dejstvo, da na Tartinijev trg vodi veliko število ulic, bi bilo potrebno obvestilo o prisotnosti videonadzora namestiti na vsak dostop do trga, tako da se z videonadzorom lahko seznani sleherni posameznik še pred vstopom na nadzorovano območje.

Uvajanje nadzora nad posamezniki, ki ima za posledico spremenjeno vedenje (vseh nadzorovanih subjektov, ki za nadzor vedo) bi moral biti ultima ratio in še to le po dosledno izvršenem testu sorazmernosti, v katerem pride do tehtanja dveh pravno zavarovanih dobrin. Četudi test sorazmernosti pokaže, da je poseg v dobrino upravičen, mora biti le-ta izveden v najmanjšem možnem obsegu oz. le v takšni meri, kot je to nujno potrebno za dosego zasledovanega cilja. V nasprotnem primeru lahko takšnemu posegu odrečemo vsaj priznavanje njegove legitimnosti.

Viri: piran.si; obala.net; dnevnik.si