Slo-Tech

Washingtonpost - Ameriška policija je pred kratkim pričela uporabljati mobilne skenerje registrskih tablic. Gre za naprave, sestavljene iz kamere v velikosti teniške žogice in računalnika, ki skrbi za prepoznavanje registrskih tablic. Cena? 25.000 USD.

Naprave so nameščene v policijskih avtomobilih in neprestano skenirajo mimovozeče avtomobile, v primeru, da najdejo registrsko tablico iz "seznama", pa policista na to opozorijo z vidnim in zvočnim signalom. Kljub temu, da je bila tehnologija razvita za iskanje ukradenih vozil, pa Washington Post poroča, da jo je policija pričela uporabljati tudi za druge namene - iskanje prekrškarjev, vozil, ki jim je poteklo zavarovanje ali pa tistih, ki niso opravili pregleda izpusta toplogrednih plinov.

Film Minority Report si bo v ZDA kmalu mogoče ogledati v živo...

Slashdot - Naomi Klein v članku China's All-Seeing Eye, objavljenem na portalu Rollingstone.com opisuje eksperiment Kitajske z nadzorno tehnologijo v mestu Šenžen.

Kitajska je mesto Šenžen ustanovila pred 30 leti in sicer kot posebno ekonomsko cono. Mesto so zgradili iz nič (pred tem je bila tam manjša ribiška vasica), danes pa ima mesto 100.000 tovarn in 12,4 milijona prebivalcev, v njem pa proizvajajo vse od prenosnikov, TV aparatov, mobilnih telefonov, iPodov, tiskalnikov in avtomobilov.

Šenžen je po eni strani kitajski ekonomski in socialni eksperiment, hkrati pa se je Kitajska v Šenženu odločila izvesti še en eksperiment. V okviru projekta Zlati ščit (Golden Shield) so se Kitajci tako odločili - seveda zgolj zaradi nadzora kriminala - razviti, testirati in pilotno uvesti obsežno nadzorno tehnologijo.

V zadnjih dveh letih so tako v mestu Šenžen namestili okrog 200.000 videonadzornih kamer (v prihodnjih letih načrtujejo namestitev do dveh milijonov kamer), kamere pa nameravajo povezati v enotno in centralizirano nacionalno omrežje.

Cilj Zlatega ščita je implementirati in uporabiti najnovejšo nadzorno tehnologijo, pri tem pa Kitajski državi nesebično pomagajo tudi zahodni kapital in nekatere zahodne korporacije, npr. IBM, Honeywell in General Electric.

Seveda pa se zaslužkom ne izognejo niti domači proizvajalci. Kleinova se je tako pri pripravi članka pogovarjala z lastnikom tovarne videonadzornih sistemov FSAN, katerega podjetje v je dveh letih in pol doživelo desetkratno rast. Kitajski trg videonadzornih sistemov pa je imel v zadnjem letu 4,1 milijarde dolarjev prihodka. Zaslužke si obetajo tudi proizvajalci AI tehnologije, ki bo nadgradila videonadzorne kamere - podjetje China Security & Surveillance Technology je tako razvilo za kitajsko oblast nadvse koristno programsko opremo, ki v primeru, da se na videonadzorovanem območju prične zbirati večje število ljudi o tem nemudoma obvesti policijo.

Tehnologija bo za oblast gotovo več kot koristna, saj je bilo na Kitajskem v letu 2005, po besedah vladnih predstavnikov, vsaj 87.000 "množičnih incidentov", kot na kitajskem v Orwellovem novoreku imenujejo proteste.

Ključ do uspeha pa seveda ni samo količina kamer in kvaliteta posnetkov, pač pa njihova integracija v enotno nadzorno omrežje in povezava z biometričnimi sistemi. Po načrtih kitajske oblasti bo omrežje vsebovalo osebne podatke, zgodovino zaposlitev, fotografije in biometrične podatke za vsakega državljana Ljudske republike Kitajske - skupno torej podatke o kar 1,3 milijarde oseb. Kitajsko podjetje Pixel Solutions (ki sodeluje z ameriškim podjetjem L-1, v odboru katerega sedi tudi bivši direktor CIE George Tenet) tako že testira programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Načrtujejo, da bodo do prihodnjega leta razvili sistem, ki bo sposoben poiskati sliko obraza osumljenca (oziroma "osumljenca") v bazi deset milijonov fotografij v eni sekundi.


Tehnologijo Kitajci seveda razvijajo izključno zaradi boja proti kriminalu, a po uvedbi sistema v mestu Šenžen skoraj zagotovo ne bo nobenega političnega oporečnika. In ko bo ta tehnologija uspešno implementirana in preizkušena na Kitajskem, jo bomo lahko uvedli tudi na Zahodu...

Schneier.com - Te dni je ameriška zvezna vlada mestu New York dodelila 354 milijonov dolarjev kot pomoč pri izgradnji sistema za nazdor prometa in samodejno obračunavanje vstopnine v poslovni del Manhattna. Sistem bo omogočal samodejno razpoznavo registrskih tablic vozil in posledično samodejno ugotavljanje kdaj in kje je neko vozilo vstopilo v poslovni del mesta, kar bo omogočilo samodejno zaračunavanje vstopnine. Z novo tehnologijo naj bi New York tako zmanjšal prometno gnečo in stopnjo onesnaženja.

A podobno zgodbo poznamo tudi iz Londona. Tudi tam so uvedli podoben sistem z namenom urejanja prometa in zmanjšanja onesnaženja. A sistem so kasneje začeli uporabljati tudi za sledenje vozilom zaradi boja proti terorizmu, kmalu za tem pa je v javnost po pomoti pricurljal dokument o pripravi sprememb zakonodaje, ki naj bi omogočale uporabo sistema tudi za boj proti običajnemu kriminalu.

Lahko enako lahko pričakujemo tudi v ZDA?

Pravzaprav ne. Glede na to, da so bili podatki iz podobnega sistema ( E-ZPass) v ZDA že večkrat uporabljeni tudi v ločitvenih postopkih (z njimi so odvetniki prevaranega partnerja na sodišču dokazovali, kje se je nahajal nezvesti partner), lahko pričakujemo, da bodo šli Američani pri uporabi sistema še dlje od Britancev.

Morda pa nas kmalu čaka krasni novi svet, kjer bodo podatki o našem gibanju dostopni ne samo policiji in tajnim službam, pač pa tudi marketinškim organizacijam. V kakšni Banana Republiki pa bi sistem zagotovo lahko uporabili tudi za odkrivanje zadostne količine notranjega sovražnika (ki nikoli ne počiva)...

BBC - Mesto London je znano po velikem številu kamer za nadzor prometa. S pomočjo teh kamer je namreč mogoče učinkovitejše usmerjanje prometa, uporabljajo pa se tudi za zaračunavanje vstopov v strogi center mesta (tim. voznina), saj tehnologija omogoča samodejno razpoznavo registrske tablice vozila.

Seveda je posnetke iz kamer mogoče uporabiti tudi za namene boja proti kriminalu. Policija je do sedaj do posnetkov lahko dostopala na podlagi konkretne preiskave, za dostop pa je morala zaprositi za vsak primer posebej. Rutinsko in pavšalno dostopanje do posnetkov torej ni bilo mogoče.

A v dobi terorizma takšne omejitve ne trajajo prav dolgo in to se je pokazalo tudi v Londonu. Britanska vlada se je namreč odločila, da bo uvedla izjemo od do sedaj uveljavljene prakse. Tako bodo po novem lahko policisti iz protiterorističnega oddelka do posnetkov in ostalih podatkov (samodejno zabeležen čas, datum in lokacija vozila) dostopali v realnem času in brez dosedanjih omejitev.

Britansko notranje ministrstvo je sicer poudarilo, da se bodo ti podatki smeli uporabljati zgolj in samo za namene boja proti terorizmu, za boj proti običajnemu kriminalu pa bodo še vedno veljala stara pravila. Kljub temu je zanimivo, kako hitro se je sistem, ki je bil uradno uveden zgolj zaradi zaračunavanja voznine in zmanjševanje gneče na cestah, pričel uporabljati še za potrebe boja proti terorizmu.

V prihodnjih letih pričakujte še novico o tem, kako bodo spremenjena pravila dostopa do posnetkov pričeli uporabljati še za potrebe boja proti običajnemu kriminalu in kasneje še proti vsem vrstam in oblikam (tudi manjših) prekrškov...

Delo - Po dobrih izkušnjah policije v drugih evropskih državah se je tudi slovenska policija odločila za nakup sistemov samodejnega prepoznavanja registrskih tablic (imenovanega ANPR iz angleških besed Automatic number plate recognition), ki bi jih namestili na mejnih prehodih s Hrvaško. Novih sistemov mejni policisti na južni meji še nekaj časa ne bodo uporabljali, saj je celoten postopek javnega nakupa, ki ga sofinancira tudi Evropska unija, državna revizijska komisija razveljavila, pet pa jih že preskušajo.



Posebne kamere, ki delujejo z infra rdečim spektrom svetlobe, nevidnim človeškim očem, »preberejo« registrsko oznako na tablici. Nato se zapis s tablice pretvori prek optičnega prepoznavanja znakov v uporabne podatke. »Ko so v sistemu podatki o registrski tablici, je le še stvar domišljije, za kaj vse se jih lahko uporabi. Na mejnem prehodu, denimo, se lahko samodejno preveri, ali je bil avto ukraden, naprava pa opozori policista. Lahko se uporablja tudi za nadzor pri pobiranju cestnine, za vstop na parkirišče, kamor spusti le vozila s tablicami, ki so shranjene v sistemu, ali za nadzor vožnje v mestnem središču, pojasnjuje Dušan Čergič, direktor podjetja Digitech, d. o. o., ki je eden od ponudnikov sistema v Sloveniji. V Ljubljani bi lahko na primer nadzorovali vožnjo po rumenih pasovih, ki je dovoljena le mestnim avtobusom in taksistom, in vsakega kršitelja avtomatsko kaznovali.

Kaj je ANPR si lahko preberete tukaj

RTV Slovenija - Kot poroča spletna stran RTV Slovenija, bo policija na avtocesti med Vranskim in Blagovico danes pričela izvajati poostren nadzor nad prometom. Pri tem pa se nam obeta novost. Policija bo namreč kriminalce, pardon, prekrškarje, pričela loviti tudi s pomočjo nadzornih kamer Darsa, ki so bile v osnovi namenjene nadzoru cest in informacijam o prometu, ne pa nadzoru in kaznovanju voznikov.

A tehnologija je tu, in zakaj je ne bi uporabili še za druge na