Slo-Tech

Gizmodo - Ideja, ki je zadnje čase postala precej pogosta v gostilniških pogovorih v državah z visokimi prometnimi kaznimi, je sedaj postala realnost v Veliki Britaniji. Njihove različice avtomobilov, ki jih pri nas poznamo pod imenom Opel, so bogatejše za zanimivo tehnološko rešitev. Samodejno prepoznavo prometnih znakov.



V sprednjem delu avtomobila je nameščena posebna kamera, ki zaznava okolico s 30 slikami na sekundo, iz njih pa zna izločiti hitrost, ki je navedena na prometnem znaku. Hitrost se potem izpiše na armaturni plošči, voznik pa se odloči, če jo bo upošteval.

Če bo prepoznava hitrosti v prihodnosti vezana tudi na tempomat, bi lahko prišlo do zanimivega pojava - dodajanja ničel k hitrostim na znakih ;)

več strani - Pred nekaj urami se je končala dirka robotskih vozil po bivši bazi zračnih sil ZDA v Kaliforniji, imenovana Urban challenge. Organizirala jo je Darpa, organizacija ameriškega obrambnega ministrstva, zadoložena za razvoj novih tehnologij z možnostjo kasnejše uporabe v vojski. Američani namreč načrtujejo avtomatizacijo tretjine svojih vojaških transportnih vozil do leta 2015.

Za razliko od prejšnjega tekmovanja, ki je potekalo v puščavi ( Darpa grand challenge), lastniki avtobotov tokrat niso poznali tekmovališča, nekaj trenutkov pred dirko pa so dobili GPS koordinate kontrolnih točk, čez katere naj bi peljali.

Vsi avtomobili so bili opremljeni z obilico senzorjev (radar, laserji, GPS, kamere), s katerimi so si gradili sliko okolice, množico zbranih podatkov je sprejemal računalnik in podajal odločitve glede naslednje akcije v realnem času. Največjo računsko moč je imela v prtljažniku ekipa MIT-a - kar 10 štirijedrnih procesorjev. Nasploh je za interpretacijo podatkov iz senzorjev potrebno veliko računske moči, večjedrni računalniki pa so tukaj zelo primerni, saj se da kodo za te namene zelo učinkovito paralelizirati ( več na blogu Intel). Kot so poudarile vse ekipe, je zmagovalce določil najboljši softver in ne strojna oprema.

100 km proge je izmed enajstih finalistov zaključilo 6 ekip, a le 3 znotraj časovne omejitve šestih ur. Prvo je na cilj pripeljalo vozilo Junior ekipe Stanfordske univerze z minimalno prednostjo pred vozilom Boss, ki pa je štartalo kasneje.

Proga je bila sestavljena iz mnogih križišč, parkiranja, vključevanja v preostali promet (za potrebe tekmovanja je bilo najetih okrog 50 profesionalnih voznikov), pri čemer so morala robotska vozila upoštevati vse prometne predpise zvezne države Kalifornija. Vse to je botrovalo k veliko večji zahtevnosti tekmovanja v primerjavi z lanskoletno puščavsko dirko.

Sodniki so poleg časa pod drobnogled vzeli še nekaj drugih lastnosti vožnje (število predolgih ustavljanj zaradi zmedenega vozila...) ter odločili, da je letošnji zmagovalec ekipa univerze Carneige Mellon in njihovo vozilo Boss s povprečno hitrostjo približno 14 km/h. Drugo mesto in milijon zelencev je pobral Stanfordov Junior, bron pa je pripadel ekipi Victor Tango.

Strokovnjake navdušuje hiter razvoj na tem področju, saj le 3 leta nazaj nobeno vozilo ni končalo vožnje po puščavi, danes pa so sposobni voziti po mestnem okolju s preostalim živim prometom. Le upamo lahko, da se bo čim več demonstriranih tehnologij v prihajajočih letih preselilo v komercialna vozila in izboljšalo varnost na naših divjih cestah.

Ars Technica - Siemens VDO razvija sistem za osebna vozila, ki zna poiskati in prebrati znake, ki določajo omejitev hitrosti in nato voznika opozoriti, v kolikor vozi prehitro. Sistem je možno tudi povezati s tempomatom, vgrajenim v avto, kar omogoča samodejno prilagajanje hitrosti glede na omejitev. Znake dobesedno prebira s pomočjo kamere in posebne programske opreme. Tehnologija bi naj debitirala leta 2008, zaenkrat pa še ni znano, če jo bo kateri proizvajalec avtomobilov tovarniško vgrajeval v svoje izdelke.

Ni pa to edini tak sistem omenjenega podjetja. Ponujajo tudi poseben sistem za voznike tovornjakov, ki nadzira budnost voznika. To dosega zopet s kombinacijo infrardeče luči, kamere in programske opreme, ki zna iz znakov, kot so mežikanje ali premikanje glave določiti, ali postaja voznik zaspan. Če kažejo znaki na zaspanega voznika, potem sistem zatrese sedež, v kolikor pa tudi to ni dovolj, uporabi še zvočni signal.