Arhiv novic @ Slo-Tech

engadget - Eden izmed največjih hitov na Global Game Jam 2010 je zagotovo kar zmagovalka nagrade za najbolj izvirno igro, GNILLEY. Njen ustvarjalec, Glen Forrester, poznan tudi kot Radix, se je sprva osredotočal predvsem na uporabo barv, a se je v razvoju središče igralnosti popolnoma spremenilo. Svojih nasprotnikov se ne znebite s pritiskanjem enega izmed gumbov na tipkovnici oz. na miški, temveč enostavne kričite v mikrofon. Bolj ko kričite, bolj stopnjo in celo igro pretresate, kar nasprotnike tudi pokonča. Poleg efektivnega orožja je vpitje tudi ključ za odpiranje sicer skritih prehodov, vso to vpitje pa seveda pomeni, da boste za igranje potrebovali mikrofon. Če je slika vredna več kot 1000 besed, je videoposnetek vreden še nekajkrat več, zato ne odlašajte z ogledom!

engadget - Kljub ugotovitvam britanskih raziskovalcev, da videonadzor na javnih mestih ne pripomore bistveno k povečanju varnosti, pa ne moremo mimo ugotovitve, da je videonadzor včasih le učinkovit, predvsem pa vreden svojega denarja.

To se je potrdilo tudi v primeru hišne preiskave ameriške policije zaradi suma neupravičenega posedovanja drog. Med tem, ko je policija pri osumljencu na Floridi izvajala hišno preiskavo, je bil namreč vključen domači videonadzorni sistem domnevnega preprodajalca mamil.

Posnetek pa dokazuje, da se prizadevna policija ni ukvarjala samo z iskanjem prepovedanih drog, pač pa jih je bistveno bolj zaposlilo igranje bowlinga na Wii konzoli. Celo tako zelo, da so igranju posvetili celih devet ur.

Pa naj še kdo reče, da nakup videonadzornega sistema ne rešuje življenja... pardon, davkoplačevalskega denarja.

Guardian - The Guardian poroča, da je ameriška policija te dni v Pittsburghu prvikrat javno uporabila zvočni top proti svojim državljanom. V Pittsburghu je namreč potekal vrh skupine držav G20, kjer so voditelji razpravljali o ukrepih za odpravo finančne krize in vnovičen zagon gospodarstva. Kot je običajno, se je zbralo nekaj protestnikov, ki niso imeli dovoljenja za zborovanje. Doslej je zvočna orožja uporabljala ameriška vojska le v tujini, npr. proti somalijskim piratom in iraškim upornikom. Tokrat so poleg standardnega solzivca prvikrat nad Američane uperili zvočne topove.

Telegraph News - Nobena skrivnost ni, da je London (in Velika Britanija nasploh) prepreden z ničkoliko CCTV-kamerami, ki neprestano budno beležijo dogajanje v svoji okolici. V celi državi imajo štiri milijone kamer ali eno na 14 prebivalcev. O smiselnosti in uporabnosti teh pripomočkov je bilo prelitega že mnogo črnila, zgodbo pa lahko strnemo v dva tabora - nasprotnike, ki menijo, da gre za grob poseg v zasebnost, in zagovornike, ki hvalijo višjo varnost, ki jo spričo kamer uživamo.

BBC poroča, da je interno policijsko poročilo pokazalo, da kamere prav učinkovita pomoč pri razreševanju zločinov niso. V enem mesecu so posnetki pomagali identificirati osem izmed 269 roparjev. Še večkrat na policijo letijo očitki, da si policisti pri lovu za storilci posnetkov sploh ne ogledajo temeljito. Konzervativni poslanec David Davis komentira z besedami, da bi morali dobro premisliti, kako porabljajo proračun za preprečevanje kriminala. Kamere naj bi namreč povzročala ogromne stroške in le malo koristi; v zadnjih desetih letih so Britance po vsej državi stale pol milijarde funtov, ki bi jih lahko uporabili za izboljšanje javne razsvetljave in druge prijeme v boju s kriminalom.

Poročilo posebej poudarja, da konzervativna stranka ni naklonjena uporabi kamer, in da bi ob morebitnem preokretu na volitvah morali organi pregona pokazati nekaj resnih rezultatov. Tudi Eamonn Butler, direktor Inštituta Adam Smith, se strinja, da kamere ne zvišujejo varnosti. Statistike kažejo, da 1000 kamer pomaga rešiti manj kot en zločin. Policija odvrača, da je to zgolj ocena, ki ne odseva celotne slike vseh rešenih primerov, kjer so bili posnetki pomemben člen. Na notranjem ministrstvu dodajajo, da kamere "pomagajo skupnosti čutiti se varno". Klik!

PC Pro - Kot poročajo na PC Pro, so raziskovalci britanske University of Portsmouth pričeli z razvojem pametnih kamer, ki se bodo odzivale na zvočno in slikovno dogajanje v njihovi okolici.

Kamere naj bi tako z AI algoritmi naučili razpoznavati "nasilne" zvoke, kot npr. zvok razbitega stekla ali vpitja ter "problematično" dogajanje, kot npr. pretep ali napad. Kamere naj bi tudi naučili prepoznavati določene nasilne besede, razvijalci pa trdijo, da bodo prepoznavale samo določene ključne besede, ne bodo pa prisluškovale celotnim pogovorom.

Glavna prednost tovrstnih videonadzornih kamer pa bo v tem, da se bodo, ko bodo zaznale "nasilen" zvok ali "prepovedano" besedo, samodejno obrnile proti izvoru tega zvoka in obvestile operaterja.

Podobno tehnologijo sicer razvijajo tudi na Kitajskem. Podjetje China Security & Surveillance Technology je že razvilo programsko opremo, ki v primeru, da se na videonadzorovanem območju prične zbirati večje število ljudi (beri: protestnikov) o tem nemudoma obvesti policijo.

Morda pa prizori iz filma Demolition Man, ko je Wesley Snipes na ulici preklinjal, avtomat pa mu je izpisoval listke s kaznijo za grdo govorjenje, le niso tako oddaljena znanstvena fantastika...

Slashdot - Nekateri ljudje videonadzor dojemajo kot nekaj, kar jim daje občutek varnosti, drugi opozarjajo, da se stopnja kriminala zaradi videonadzora ne zmanjšuje in nadzor dojemajo kot orodje Orwellovega Velikega Brata, nekateri pa videonazdor preprosto izkoristijo v svoj prid.

Tako je storila še neuveljavljena britanska glasbena skupina The Get Out Clause.

Ker so želeli posneti videospot, a niso imeli denarja za videokamere, so se postavili pred videonadzorne kamere na javnih mestih in na avtobusu in pred njimi odigrali svojo skladbo. Nato so preko zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Freedom of Information Act) zahtevali kopije teh posnetkov in iz njih sestavili videospot.

Njihovi zahtevi po posnetkih je sicer ugodila samo okrog četrtina vseh podjetij, kljub temu pa je bilo ob dejstvu, da Velika Britanija velja za najbolj videonadzorovano državo na svetu, posnetega materiala dovolj za čisto spodoben video spot.

Ko boste torej naslednjič hoteli posneti kakšne "amaterske" posnetke, pa pri roki ne boste imeli videokamere, veste kaj vam je storiti...

Slashdot - Naomi Klein v članku China's All-Seeing Eye, objavljenem na portalu Rollingstone.com opisuje eksperiment Kitajske z nadzorno tehnologijo v mestu Šenžen.

Kitajska je mesto Šenžen ustanovila pred 30 leti in sicer kot posebno ekonomsko cono. Mesto so zgradili iz nič (pred tem je bila tam manjša ribiška vasica), danes pa ima mesto 100.000 tovarn in 12,4 milijona prebivalcev, v njem pa proizvajajo vse od prenosnikov, TV aparatov, mobilnih telefonov, iPodov, tiskalnikov in avtomobilov.

Šenžen je po eni strani kitajski ekonomski in socialni eksperiment, hkrati pa se je Kitajska v Šenženu odločila izvesti še en eksperiment. V okviru projekta Zlati ščit (Golden Shield) so se Kitajci tako odločili - seveda zgolj zaradi nadzora kriminala - razviti, testirati in pilotno uvesti obsežno nadzorno tehnologijo.

V zadnjih dveh letih so tako v mestu Šenžen namestili okrog 200.000 videonadzornih kamer (v prihodnjih letih načrtujejo namestitev do dveh milijonov kamer), kamere pa nameravajo povezati v enotno in centralizirano nacionalno omrežje.

Cilj Zlatega ščita je implementirati in uporabiti najnovejšo nadzorno tehnologijo, pri tem pa Kitajski državi nesebično pomagajo tudi zahodni kapital in nekatere zahodne korporacije, npr. IBM, Honeywell in General Electric.

Seveda pa se zaslužkom ne izognejo niti domači proizvajalci. Kleinova se je tako pri pripravi članka pogovarjala z lastnikom tovarne videonadzornih sistemov FSAN, katerega podjetje v je dveh letih in pol doživelo desetkratno rast. Kitajski trg videonadzornih sistemov pa je imel v zadnjem letu 4,1 milijarde dolarjev prihodka. Zaslužke si obetajo tudi proizvajalci AI tehnologije, ki bo nadgradila videonadzorne kamere - podjetje China Security & Surveillance Technology je tako razvilo za kitajsko oblast nadvse koristno programsko opremo, ki v primeru, da se na videonadzorovanem območju prične zbirati večje število ljudi o tem nemudoma obvesti policijo.

Tehnologija bo za oblast gotovo več kot koristna, saj je bilo na Kitajskem v letu 2005, po besedah vladnih predstavnikov, vsaj 87.000 "množičnih incidentov", kot na kitajskem v Orwellovem novoreku imenujejo proteste.

Ključ do uspeha pa seveda ni samo količina kamer in kvaliteta posnetkov, pač pa njihova integracija v enotno nadzorno omrežje in povezava z biometričnimi sistemi. Po načrtih kitajske oblasti bo omrežje vsebovalo osebne podatke, zgodovino zaposlitev, fotografije in biometrične podatke za vsakega državljana Ljudske republike Kitajske - skupno torej podatke o kar 1,3 milijarde oseb. Kitajsko podjetje Pixel Solutions (ki sodeluje z ameriškim podjetjem L-1, v odboru katerega sedi tudi bivši direktor CIE George Tenet) tako že testira programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Načrtujejo, da bodo do prihodnjega leta razvili sistem, ki bo sposoben poiskati sliko obraza osumljenca (oziroma "osumljenca") v bazi deset milijonov fotografij v eni sekundi.


Tehnologijo Kitajci seveda razvijajo izključno zaradi boja proti kriminalu, a po uvedbi sistema v mestu Šenžen skoraj zagotovo ne bo nobenega političnega oporečnika. In ko bo ta tehnologija uspešno implementirana in preizkušena na Kitajskem, jo bomo lahko uvedli tudi na Zahodu...

Slo-Tech - Po poročanju BBC je britanska policija prišla do ugotovitve, da videonadzorne kamere na javnih mestih ne pripomorejo bistveno z zmanjšanju kriminalitete, saj je policija s pomočjo videonadzora uspela rešiti le 3% primerov uličnega kriminala.

Inšpektor Mike Neville, vodja posebnega policijskega "videonadzornega oddelka" Visual Images, Identifications and Detections Office (Viido) je tako izjavil, da je videonadzor "popoln fijasko". Čeprav naj bi videonadzor deloval preventivno, pa po njegovih besedah videonadzor ne opravlja niti te funkcije, saj se kriminalci videonadzornih kamer sploh ne bojijo.

Do podobnih ugotovitev je privedla tudi obsežna raziskava britanskega notranjega ministrstva z naslovom Crime prevention effects of closed circuit television: a systematic review. Sklep raziskave je namreč, da uvedba videonadzora sicer vpliva na zmanjšanje kriminalitete, vendar le v manjšem obsegu.

Prav tako kriminološki podatki objavljeni na spletni strani crimestatistics.org.uk kažejo, da je stopnja kriminalitete v zadnjem desetletju precej konstantna - uvedba videonadzora tako na samo zmanjšanje kriminalitete kljub drugačnemu splošnemu prepričanju ni imela bistvenega vpliva.

Podobno raziskavo o učinkovitosti videonadzora pa so pred kratkim opravili tudi v San Franciscu. Raziskovalci so analizirali stopnjo in pojavnost različnih oblik kriminala v okolici videonadzornih kamer. Analizirali so naslednje vrste kriminala: tatvine, vlome, krajo vozil, napade, rope, umore in posilstva.

Analiza je pokazala, da na večino omenjenih zločinov prisotnost videonadzornih kamer ni imela vpliva. Izjema so bile tatvine, ki se niso pojavljale le v radiju dobrih 30 metrov okrog kamer, umori pa so se pomaknili 76 metrov stran od kamer, vendar so se v območju med 75 in 152 metrov že "kompenzirali", kar raziskovalce navaja na sklep, da videonadzor umorov ne preprečuje, pač pa se morilci le nekoliko odmaknejo od videonadzorovanega območja. Na ostale vrste zločinov prisotnost videonadzornih kamer ni imela vpliva.

Kljub nedvoumnim izsledkom raziskave pa je župan San Francisca Gavin Newsom izjavil, da si želi v mestu namestiti še več kamer, saj se zaradi njih meščani počutijo varnejše.

Točno to pa so pokazale tudi nekatere študije strahu pred kriminaliteto: prisotnost videonadzora sicer ne zmanjša kriminala, zmanjša pa strah ljudi pred kriminalom. Schneier zato zaključuje, gre pri videonazornih sistemih le za tim. "varnostni teater", ukrep, ki vpliva na povečan občutek varnosti, varnosti same pa v resnici ne izboljšuje.


Imajo pa zato od videonadzora največ koristi prav proizvajalci in prodajalci tovrstne opreme...

New York Times - Kot pišejo v New York Timesu, naj bi IBM za potrebe varovanja olimpijskih iger v Pekingu prihodnje leto razvil poseben sistem videonadzora.

Gre za sistem Smart Surveillance System (S3), ki ga je mogoče priključiti na obstoječe videonadzorne kamere, sistem pa s pomočjo različnih analitičnih orodij obdeluje video posnetke ter išče vzorce sumljivega obnašanja.

Sistem zna zaznati oz. razpoznati gibanje (vključno s smerjo gibanja), odvržene predmete, izginotje (krajo) predmetov, onesposobitev varnostne kamere, itd. Seveda zna sistem tudi arhivirati posnetke in iskati po njih, kar je mogoče kombinirati tudi z npr. iskanjem obrazov in lociranjem posameznikov, ki so se v preteklosti pojavili na videonadzorovanem območju.

Formalni razlog za uvedbo sistema v Pekingu je seveda strah pred terorističnimi napadi v času olimpijskih iger. A ko bo olimpijskih iger konec (in teroristične nevarnosti ne bo več), Kitajska sistema zagotovo ne bo prenehala uporabljati.

IBM podoben sistem razvija za Manhattan in Chicago, kjer se tudi bojijo teroristov.

Tudi če na Kitajskem ne bo več teroristov, pa bo zagotovo dovolj "razrednih sovražnikov", proti katerim bo potrebno uperiti... video kamere.

Slashdot - Verjetno že veste, da ima Velika Britanija veliko mrežo nadzornih kamer na javnih krajih, ki bi naj preprečevale kriminaliteto. News.com pa poroča, da bodo od zdaj naprej te kamere tudi opremljene z mikrofoni.

Take kamere so že v uporabi na Nizozemskem. Neprestano analizirajo zvoke v okolici in iščejo morebitne agresivne glasove, ter opozorijo policijo, ko jih najdejo. Direktor podjetja, ki je tehnologijo ustvarilo, Derek Van der Vorst pravi, da z njihovim sistemom precej lažje opazijo nemire in zaradi tega policija ne rabi toliko osebja za sam nadzor. Prav tako pa omenja, da ni mogoče prisluškovati pogovorom, saj sistem te možnosti nima, pa še mikrofoni so nameščeni tako visoko, da se pogovorov ne da razločiti.

Daily Mail - George Orwell, je v svojem znanem delu 1984 opisoval družbo popolnega nadzora, kjer policija s pomočjo tim. "telekranov" nadzoruje vse in vsakogar. A če ste mislili, da so "telekrani" prispodoba za dananšnje videonadzorne sisteme, ste se zmotili. Orwell je namreč predvidel da s pomočjo "telekranov" policija neposlušnega državljana, ki na primer premalo zavzeto vzklika prodržavna gesla preko vgrajenega zvočnika opomni, naj se zavoljo narodove blaginje -- ali pa v imenu nacionalne varnosti -- vendarle bolj potrudi.

Kot pa kaže, bo ta podrobnost med fikcijo in realnostjo kmalu odpravljena. Britanci so se namreč spomnili, da bi nadzorne kamere lahko opremili z zvočniki, preko katerih operaterji v službi Velikega Brata, pardon, policije, ljudi lahko opomnijo k bolj sprejemljivemu vedenju.



V času poiskusnega obratovanja so s pomočjo sedmih govorečih kamer že kar nekajkrat uspešno posredovali. Daily Mail tako poroča, da so s pomočjo te tehnologije preprečili pretep dveh moških ter uspešno ustavili kolesarja, ki je vozil po pločniku.

O ujetih teroristih zaenkrat še ne poročajo. Kot kaže niso ujeli niti državljanov, ki bi premalo naglas vzklikali v podporo vladi. Morda pa detektorje glasnosti vzklikanja lahko pričakujemo v naslednji generaciji nadzornih kamer...

Schneier.com - Pri Brick House Security so pričeli prodajati detektor brezžičnih nadzornih kamer.



Brezžične videonadzorne kamere v zadnjem času postajajo čedalje bolj priljubljene, predvsem v ZDA. Sedaj pa se je pojavila še naprava, ki jo prodajajo kot proti-nadzorno tehnologijo (counter surveilalnce). Naprava je primerna za v žep, ima barvni zaslon in naj bi zaznavala kamere v oddaljenosti do dobrih 150 metrov. Igračka stane 500 USD.

Reklamni slogani prodajalca se glasijo: "prisluškujte brezžičnim signalom okrog vas", "glejte kaj gledajo nadzorniki" ter "ne pustite se ujeti v kočljivi situaciji".