Slo-Tech

TG Daily - Švarci se še ni dodobra naveličal Terminatorja, že je Cyberdyne naredil svoj prvi brainwave controlled exoskeleton.

Kot je videti, so večkratni skoki v preteklost tako človeških kot kovinskih operativcev spremenili situacijo na terenu sedanjosti do neprepoznavnosti. Tako bodo ljudje dobili možnost početi Terminator™ vragolije še pred Sodnim Dnevom, za njim bodo pa stroji imeli resne probleme s folkom.

Dokaz več, da vsak genijalec pa le ne zakuha konec sveta. Profesorju Yoshiyuki Sankaiju bi se sicer znalo zgoditi, da bi z obrazom prebil betonsko steno ali kaj podobnega, a je vprašljivo, če bi to bistveno spremenilo prihodnost, saj imajo ostali tudi podobne, ne veliko slabše zadeve na mizi.

Preden dočakate naslednjo epizodo Sare Connor za razplet zadeve, si lahko ogledate zelo poučen videoposnetek:

Wired Blog - Dean Kamen, izumutelj Segway-ja je danes na konferenci All Things Digital predstavil rezultat dela inženirjev pri njegovem podjetju DEKA - robotsko roko, ki jo lahko invalidi nadzorujejo s pomočjo misli. Projekt, ki se je začel ko je ameriško obrambno ministrstvo bilo soočeno z nizkim številom mrtvih vojakov in visokim številom ranjencev z manjkajočimi udi, je morala ekipa pri DEKI rešiti v dveh letih, a jim je prvi uporaben prototip uspelo razviti že v enem letu.



Dosežek, ki bo vsekakor močno olajšal življenje ljudem, ki so ostali brez rok, spada med največje dosežke na področju razvoja prostetičnih udov. Če na primer konvencionalne proteze marsikateri invalid naj ne bi uporabljal zaradi njene teže in nepraktičnosti, so tokrat razvijalci uspeli narediti roko, katere teža je 4 kilograme (kar je enako teži roke 80 kilogramske osebe), omogoča dvig do 20 kilogramov težkih bremen in veliko stopnjo gibljivosti v sklepih. Ker je slika oziroma video vreden več kot tisoč besed, bomo tokrat prepustili podrobnejšo razlago kar sami ekipi DEKE.



Trenutno poskuša podjetje roko pripraviti za serijsko produkcijo in opraviti potrebna medicinska testiranja - takšnih rok torej še ne bomo videvali na ulici jutri, vsekakor pa lahko upamo da bodo olajšala življenje invalidom čim prej.

Slashdot - Potem ko si je Bluetooth zagotovil prevlado na trgu brezžične povezljivosti med potrošnikimi napravami, se bo sedaj podal še v nekoliko bolj nepričakovana področja. Najnovejši takšen poskus sta nožni protezi, ki sta med seboj povezani z Bluetooth povezavo za boljši medsebojni nadzor. Kljub temu da so bile takšne protetične noge prvotno zasnovane za bolnike, ki imajo še vsaj eno nogo in bi tako nožna proteza posnemala gibanje zdrave noge, so se pokazali tudi nadvse obetavni rezultati pri bolnikih, ki so ostali brez obeh nog.



Trenutni modeli že sedaj kažejo velik napredek v primerjavi z modeli, ki še nimajo takšne sinhronizacije, saj lahko invalidi hodijo dlje in z manj truda, predvsem pa omogočajo boljši nadzor. Slednji (zaenkrat) še ni popoln, saj se lahko bolnik znajde v situaciji, ko malenkost preveč pritiska privede do prehitre hoje ali predolgih korakov.

več strani - Pred nekaj urami se je končala dirka robotskih vozil po bivši bazi zračnih sil ZDA v Kaliforniji, imenovana Urban challenge. Organizirala jo je Darpa, organizacija ameriškega obrambnega ministrstva, zadoložena za razvoj novih tehnologij z možnostjo kasnejše uporabe v vojski. Američani namreč načrtujejo avtomatizacijo tretjine svojih vojaških transportnih vozil do leta 2015.

Za razliko od prejšnjega tekmovanja, ki je potekalo v puščavi ( Darpa grand challenge), lastniki avtobotov tokrat niso poznali tekmovališča, nekaj trenutkov pred dirko pa so dobili GPS koordinate kontrolnih točk, čez katere naj bi peljali.

Vsi avtomobili so bili opremljeni z obilico senzorjev (radar, laserji, GPS, kamere), s katerimi so si gradili sliko okolice, množico zbranih podatkov je sprejemal računalnik in podajal odločitve glede naslednje akcije v realnem času. Največjo računsko moč je imela v prtljažniku ekipa MIT-a - kar 10 štirijedrnih procesorjev. Nasploh je za interpretacijo podatkov iz senzorjev potrebno veliko računske moči, večjedrni računalniki pa so tukaj zelo primerni, saj se da kodo za te namene zelo učinkovito paralelizirati ( več na blogu Intel). Kot so poudarile vse ekipe, je zmagovalce določil najboljši softver in ne strojna oprema.

100 km proge je izmed enajstih finalistov zaključilo 6 ekip, a le 3 znotraj časovne omejitve šestih ur. Prvo je na cilj pripeljalo vozilo Junior ekipe Stanfordske univerze z minimalno prednostjo pred vozilom Boss, ki pa je štartalo kasneje.

Proga je bila sestavljena iz mnogih križišč, parkiranja, vključevanja v preostali promet (za potrebe tekmovanja je bilo najetih okrog 50 profesionalnih voznikov), pri čemer so morala robotska vozila upoštevati vse prometne predpise zvezne države Kalifornija. Vse to je botrovalo k veliko večji zahtevnosti tekmovanja v primerjavi z lanskoletno puščavsko dirko.

Sodniki so poleg časa pod drobnogled vzeli še nekaj drugih lastnosti vožnje (število predolgih ustavljanj zaradi zmedenega vozila...) ter odločili, da je letošnji zmagovalec ekipa univerze Carneige Mellon in njihovo vozilo Boss s povprečno hitrostjo približno 14 km/h. Drugo mesto in milijon zelencev je pobral Stanfordov Junior, bron pa je pripadel ekipi Victor Tango.

Strokovnjake navdušuje hiter razvoj na tem področju, saj le 3 leta nazaj nobeno vozilo ni končalo vožnje po puščavi, danes pa so sposobni voziti po mestnem okolju s preostalim živim prometom. Le upamo lahko, da se bo čim več demonstriranih tehnologij v prihajajočih letih preselilo v komercialna vozila in izboljšalo varnost na naših divjih cestah.