Slo-Tech

Gizmodo - Ideja, ki je zadnje čase postala precej pogosta v gostilniških pogovorih v državah z visokimi prometnimi kaznimi, je sedaj postala realnost v Veliki Britaniji. Njihove različice avtomobilov, ki jih pri nas poznamo pod imenom Opel, so bogatejše za zanimivo tehnološko rešitev. Samodejno prepoznavo prometnih znakov.



V sprednjem delu avtomobila je nameščena posebna kamera, ki zaznava okolico s 30 slikami na sekundo, iz njih pa zna izločiti hitrost, ki je navedena na prometnem znaku. Hitrost se potem izpiše na armaturni plošči, voznik pa se odloči, če jo bo upošteval.

Če bo prepoznava hitrosti v prihodnosti vezana tudi na tempomat, bi lahko prišlo do zanimivega pojava - dodajanja ničel k hitrostim na znakih ;)

Wired Blog - Dean Kamen, izumutelj Segway-ja je danes na konferenci All Things Digital predstavil rezultat dela inženirjev pri njegovem podjetju DEKA - robotsko roko, ki jo lahko invalidi nadzorujejo s pomočjo misli. Projekt, ki se je začel ko je ameriško obrambno ministrstvo bilo soočeno z nizkim številom mrtvih vojakov in visokim številom ranjencev z manjkajočimi udi, je morala ekipa pri DEKI rešiti v dveh letih, a jim je prvi uporaben prototip uspelo razviti že v enem letu.



Dosežek, ki bo vsekakor močno olajšal življenje ljudem, ki so ostali brez rok, spada med največje dosežke na področju razvoja prostetičnih udov. Če na primer konvencionalne proteze marsikateri invalid naj ne bi uporabljal zaradi njene teže in nepraktičnosti, so tokrat razvijalci uspeli narediti roko, katere teža je 4 kilograme (kar je enako teži roke 80 kilogramske osebe), omogoča dvig do 20 kilogramov težkih bremen in veliko stopnjo gibljivosti v sklepih. Ker je slika oziroma video vreden več kot tisoč besed, bomo tokrat prepustili podrobnejšo razlago kar sami ekipi DEKE.



Trenutno poskuša podjetje roko pripraviti za serijsko produkcijo in opraviti potrebna medicinska testiranja - takšnih rok torej še ne bomo videvali na ulici jutri, vsekakor pa lahko upamo da bodo olajšala življenje invalidom čim prej.

Slashdot - Potem ko je Phoenix v ponedeljek uspešno pristal na Marsu, se zanj in celotno ekipo počasi začenja resno delo. Tako so že začeli s testiranjem robotske roke in njeno operativnostjo v širokem temperaturnem razponu, v katerem bo morala roka operirati - med -30 in -80 stopinj celzija - saj bo prav roka najbolj pomemben instrument pri zajemanju vzorcev, prva vrtanja pa so načrtovana v sredini naslednjega tedna. Medtem je Phoenix na Zemljo že poslal panoramsko sliko svoje okolice in uspešno raztegnjenih plošč s sončnimi celicami in robotsko roko.



Če ste tudi eden izmed uporabnikov Twitterja in vas zanima kaj se dogaja s Phoenix-om, mu lahko začnete tudi slediti - Veronica McGregor namreč v prvoosebni obliki odpisuje na različna vprašanja, ki jih ljudje pošljejo Phoenix-u ali njegovi ekipi, Wired pa je objavil krajši članek zakaj in kako je NASA prišla do odločitve, da vsaj neformalno obvešča novic željne uporabnike s pomočjo Twitterja.

Slo-Tech - Računalniški sistemi, ki se uporabljajo na odročnih mestih ali v vesolju se nemalokrat srečajo s preprostimi problemi, ki pa se izkažejo za ne tako preproste ko jih je treba reševati iz kontrolne sobe in inženirji nimajo dostopa do pokvarjene opreme, najpreprostejši problemi pa posledično lahko prerastejo v usodne napake in imajo tragične posledice za uspeh odprave.

Prav tega problema pa so se lotili na Univerzi v Arizoni s pomočjo FPGA. FPGA oziroma Field-programmable gate array se namreč lahko s pomočjo prisotne strojne in programske opreme spreminja na nivoju čipov in če nastane problem na strojnem nivoju simulira strojno opremo s programsko opremo ali pa spremeni zasnovo vezja tako da obide problematični del strojnega nivoja.

Delo na teh sistemih so začeli že leta 2006 in so v tem času od NASE dobili 85 tisoč dolarjev za razvoj in sodelovanje z Jet Propulsion Laboratory, trenutno pa testirajo svoje koncepte s petimi strojnimi enotami, ki bi naj izvajale ločena opravila. Ko simulirajo napake se tako naprej poskusijo reprogramirati vezja v sami enoti, nato poskusijo napako odpraviti z uporabo nadomestnih vezij, če pa niti to ne zadošča pa skupinska inteligenca dodeli funkcijo kateri izmed preostalih enot - vse to seveda brez človeških posegov in popolnoma avtomatsko. Tako si lahko v primeru napake na dveh enotah preostale tri enakomerno razdelijo delo in kot celota še vedno opravljajo delo.

V prihodnosti upajo da bodo sposobna vezja ne samo popravljati sama sebe in napovedovati napake, pač pa se popraviti preden do same napake dejansko pride. Vse to pa bo seveda pomenilo da bodo lahko računalniška vezja operirala samostojno še dlje in še bolj stabilno brez potrebe po človeški interakciji.

Daily Tech - Raziskovalci najbolj znanega ameriškega tehnološkega inštituta razvijajo človeku podobnega robota, imenovanega Nexi, ki v mnogo pogledih predstavlja precejšen napredek v robotiki. Nexi se premika s pomočjo koles, pri čemer ne preseže hitrosti človeške hoje. Ponaša se z relativno spretnimi rokami, ki imajo v ramenskem obroču 4 stopnje prostosti in lahko v iztegnjenem položaju dvignejo okoli 4,5 kg težek predmet. Za vzdrževanje ravnotežja in nadzora uporabljene sile skrbi računalnik, ki teče na Linuxu, oviram pa se Nexi izogiba s pomočjo laserskega merjenja razdalj. Omembe vredne so tudi robotove dlani s petimi stopnjami prostosti gibanja, na katero so pripeti štirje prsti (s palcem v opoziciji), kar Nexiju omogoča prijemanje predmetov in izvajanje kretenj za izražanje čustev.


Nexi je sicer zavidljivo spreten, vendar je njegova najbolj impresivna značilnost obraz oziroma njegova sposobnost spreminjanja obraznih izrazov, s katerimi lahko sporoča različna čustva (žalost, jezo, zmedenost, navdušenje in dolgočasje). Vrat s štirimi prostostnimi stopnjami mu omogoča človeku podobne gibe glave, na obrazu pa ima premične obrvi, veke in čeljust.


Robotova največja pomanjkljivost je seveda njegova inteligentnost. Da bi bil Nexi čim bolj komunikativen in glede vedenja nasploh čim bolj podoben človeku, bodo v naslednjem letu izvedli pilotski učni program, v katerem ga bodo preko interakcije z ljudmi skušali naučiti novih komunikacijskih veščin in vedenj. Pri tem si bodo zaradi večje zanimivosti za človeške udeležence pomagali s pristopom Čarovnika iz Oza, kar pomeni, da bodo preko brezžične povezave pomagali Nexiju pri gibanju in predvsem vsebini pogovora.

DailyTech, MIT Media Lab in kratek predstavitveni filmček.

Slashdot - Britanski razvijalci razvijajo medicinskega robota, ki se ga bo dalo upravljati z očmi. Ker so se podobni uporabniški vmesniki v takšni ali drugačni obliki že pojavili na nekaterih drugih znanstvenih področjih to samo po sebi morda ne bi bilo tako revolucionarno, a so razvijalci stopili še korak naprej pri razvoju - tako pri operacijah, ki vključujejo premikanje samih organov (na primer bitje srca) robot s pomočjo kirurgovih oči in opazovanja kam kirurg gleda izdela 3D model tkiva s pomočjo katerega lahko stabilizira sliko in kirurgu prikaže statično sliko, med tem pa se vsi instrumenti s katerimi robot opravlja samo operacijo premikajo skladno z org