Slo-Tech

Gizmodo - Ideja, ki je zadnje čase postala precej pogosta v gostilniških pogovorih v državah z visokimi prometnimi kaznimi, je sedaj postala realnost v Veliki Britaniji. Njihove različice avtomobilov, ki jih pri nas poznamo pod imenom Opel, so bogatejše za zanimivo tehnološko rešitev. Samodejno prepoznavo prometnih znakov.



V sprednjem delu avtomobila je nameščena posebna kamera, ki zaznava okolico s 30 slikami na sekundo, iz njih pa zna izločiti hitrost, ki je navedena na prometnem znaku. Hitrost se potem izpiše na armaturni plošči, voznik pa se odloči, če jo bo upošteval.

Če bo prepoznava hitrosti v prihodnosti vezana tudi na tempomat, bi lahko prišlo do zanimivega pojava - dodajanja ničel k hitrostim na znakih ;)

BBC - Indijski proizvajalec avtomobilov Tata Motors je na največjem indijskem avtomobilskem sejmu v Delhiju predstavil najcenejši avtomobil na svetu, poroča BBC. Vozilo so poimenovali Tata Nano in ga bodo prodajali za okoli 100.000,- indijskih rupij (1.730,- evrov). S tem naj bi omogočili prebivalstvu v državah v razvoju prehod na štirikolesna motorna vozila.

Osnovna različica štirivratnega petsedežnega vozila s 624 kubičnim motorjem nima klime, elektronskega pomika stekel, ali servo volana, bosta pa na voljo tudi dva luksuzna modela. Po zagotovilih proizvajalca porabi nano 5 litrov goriva na 100 kilometrov, napovedali pa so tudi različico z dizelskim motorjem. Serijska proizvodnja naj bi stekla konec tega leta; začetno bodo proizvedli 250.000 vozil, nato pa pričakujejo, da bodo letno prodali milijon vozil.

Okoljevarstveni kritiki pa so skeptični; namreč nano naj bi še dodatno onesnaževal zrak ter povečeval zastoje na že tako kaotičnih indijskih cestah.

Poroča tudi Reuters, po BBC-ju povzemajo tudi Finance.

več strani - Raziskovalci na ameriški univerzi UCLA so predstavili mobilno brezžično omrežje, ki bi ga sestavljala in uporabljala osebna in tovorna vozila. Takšno "vozeče" omrežje naj bi omogočilo prenos različnih vsebin med udeleženci v prometu, hkrati pa bi predstavljalo alternativno brezžično omrežje, ki bi bilo praktično tudi v primeru morebitnih naravnih nesreč, ki bi povzročile uničenje standardnih komunikacijskih posrednikov (antene, dostopne točke).

Sistem naj bi uporabljal vgrajeni računalnik v vozilu, GPS, nizkocenovne senzorje, namensko programsko opremo ter obstoječe frekvence za prenos brezžičnih signalov. Vozila naj bi se med seboj ali pa z infrastrukturnimi objekti ob cestah sporazumevala prek protokola za hiter prenos podatkov, doseg signala pa naj bi bil do enega kilometra. Tehnologja za prenos podatkov prek takšnega premičnega omrežja je dokaj zahtevna, saj se mora vsako vozlišče (v tem primeru vozilo) ves čas aktivno prilagajati spremembam, ki so posledica spreminjajoče razdalje, iskati morebitne prednostne prejemnike pomembnih informacij (reševalci, policija, ...) in podobno.

Ali je omenjeno tehnologijo pričakovati v bližnji prihodnosti, je trenutno še malce prekmalu ugibati. Jasno pa je, da se bomo ob izjemno hitrem razvoju komunikacijskih sistemov, kakršnemu smo priča v zadnjih letih, v prihodnosti resnično težko izognili temu, da bo vedno več naprav uporabljalo takšno ali drugačno interakcijo z uporabniki in tudi med seboj. In če se bosta že kmalu med seboj "pogovarjala" naš hladilnik in naša najljubša trgovina, zakaj ne bi med seboj komunicirala tudi vozila...


Več o tem na:
UCLA News
News in Science

Ars Technica - Siemens VDO razvija sistem za osebna vozila, ki zna poiskati in prebrati znake, ki določajo omejitev hitrosti in nato voznika opozoriti, v kolikor vozi prehitro. Sistem je možno tudi povezati s tempomatom, vgrajenim v avto, kar omogoča samodejno prilagajanje hitrosti glede na omejitev. Znake dobesedno prebira s pomočjo kamere in posebne programske opreme. Tehnologija bi naj debitirala leta 2008, zaenkrat pa še ni znano, če jo bo kateri proizvajalec avtomobilov tovarniško vgrajeval v svoje izdelke.

Ni pa to edini tak sistem omenjenega podjetja. Ponujajo tudi poseben sistem za voznike tovornjakov, ki nadzira budnost voznika. To dosega zopet s kombinacijo infrardeče luči, kamere in programske opreme, ki zna iz znakov, kot so mežikanje ali premikanje glave določiti, ali postaja voznik zaspan. Če kažejo znaki na zaspanega voznika, potem sistem zatrese sedež, v kolikor pa tudi to ni dovolj, uporabi še zvočni signal.

Schneier.com - Peter Boothe, na everything2.com znan pod imenom Jongleur, je objavil prispevek o krekanju avtomobilov s ključavnico brez ključa (tim. keyless entry pad).



Boothe je namreč ugotovil, da varnostni mehanizem ključavnice ne preverja posameznih zaporedij glede na dolžino zaporedja, pač pa preverjanje poteka "zvezno". V primeru, da je avtomobilska koda 11357, nekdo pa vpiše 5113579, se bodo vrata odprla, saj so se z vnosom 7 številk preverila tri zaporedja (51135, 11357 in 13579).

Ker je posamezno zaporedje (geslo) dolgo 5 znakov, na voljo pa imamo 5 različnih tipk, izračun pokaže, da je vseh zaporedij natančno 5⁵ = 3125. S pomočjo de Bruijnovega zaporedja je Boothe izračunal minimalno zaporedje s katerim je mogoče preveriti vse možne kombinacije gesla. Končno zaporedje je dolgo 3129 znakov, možno pa ga je vtipkati v približno 20 minutah.

Se bodo "hekerji" kmalu vozili v prestižnih avtomobilih?

engadget - Airbus se je po poročanju Wall Street Journala odločil, da bo v izrednih primerih bližnjega srečanja* z drugimi zrakoplovi, prepustil svoje zrakoplove avtomatiki. Začeli bodo z največjim A380 in nato postopoma sistem dodajali v vse ostale modele.



Naprava, ki omogoča izmikanje letal drugim letalom se imenuje ACAS - Airborne Collision Avoiding System, komercialno znana pod imenom TCAS. Do sedaj je TCAS pilote le opozarjal ne nevarna bližanja in predlagal rešitev. Tovrstna rešitev deluje le pod pogojem, da sta oba zrakoplova opremljena s TCASom II, ter da posadka upošteva podana navodila. TCAS je za sedaj (zadnja verzija 7) namenjen zgolj vertikalni separaciji zrakoplovov. 45 s pred predvidenim trkom računalnik letala z višjo serijsko številko (mode S) odloči, katero letalo bo šlo gor in katero dol.

Vsekakor je to pogumna poteza Airbusa, saj proizvajalci TCASa (zaenkrat le trije, vsi iz ZDA), ne prevzemajo odgovornosti v primeru nesreče zaradi upoštevanja navodil izdanih s strani njihove naprave.

IFALPA - Mednarodno združenje pilotov nasprotuje takšni rešitvi. Večina zrakoplovov še nima vgrajenih TCAS II, niti ni TCAS zanesljiv na področjih zelo gostega zračnega prometa (kot so velika letališča), primerih hitrih vzpenjanj in spuščanj zrakoplovov z boljšimi zmogljivostmi itd.

* bližnje srečanje - near miss je odvisen od tipa zračnega prostora in kontrole zračnega prometa. Pod stolpno kontrolo zračnega prometa na letališčih - tower - smejo zrakoplovi priti do 1 km skupaj (če ni vertikalne separacije). Pod priletno radarsko kontrolo zračnega prometa - approach/terminal - smejo letala biti 3-5 NM, pod območno radarsko kontrolo zračnega prometa - area - je to 5-10 NM - odvisno od opreme in trenutno delujočih radarjev, sistemov... Vse zgornje omejitve veljajo za zrakoplove v zraku. Ena navtična milja – 1 NM = 1.852 kilometra.