Slo-Tech

Slashdot - Čeprav je Evropski parlament pred nedavnim zahteval, naj se direktiva o programskih patentih napiše znova od začetka, je predsednik Evropske komisije José Manuel Durao Barroso sklenil, da bo še enkrat ignoriral sklepe edine neposredno izvoljene evropske institucije - Evropskega Parlamenta.

Zahteva Evropskega parlamenta o ponovni presoji direktive je tako zavrnjena, Barroso pa je direktivo v dosedanji obliki predal v nadaljnji postopek Svetu za konkurenco.

Glede na to, da Slovenija ni glasovala proti obstoječemu predlogu direktive (kljub temu, da je bilo priporočilo ukinjenega MID-a, naj ministrstvo za gospodarstvo direktive ne podpre), morda ne bi bilo odveč še enkrat povprašati kakšno je stališče slovenskih poslancev Evropskega parlamenta o tej zadevi ter jih pozvati, naj se zavzamejo za ponovno obravnavo sporne direktive v Svetu Evropske unije:
- Mihael Brejc
- Mojca Drčkar Murko
- Romana Jordan Cizelj
- Jelko Kacin
- Ljudmila Novak
- Borut Pahor
- Alojz Peterle

- predsednik vlade

Več informacij na NoSoftwarePatents.com.

Danes pa bo ob 17.00 na to temo potekala okrogla miza v Kiberpipi. Vabljeni!
Na novico je opozoril tudi bodylanguage."

Popravek: seveda je nujna nadaljna obravnava sporne direktive najprej v Svetu Evropske unije in ne v Evropskem parlamentu. Bralcu gpg se zahvaljujemo za opozorilo na napako.

Groklaw - Na Groklawu poročajo, da je JURI (Commission des affaires juridiques - Komisija za pravne zadeve) izglasoval predlog uveljavitve 55.člena Poslovnika Evropskega parlamenta za spremembo vsebine direktive o "računalniško-izvedenih izumih". Direktivo je zdaj potrebno napisati povsem na novo.

Stališče JURI o direktivi je znano sicer že več kot leto in pol(!), saj so 17.junija 2003 soglasno (dva vzdržana) potrdili poročilo o direktivi COM(2002) 92, kjer so jasno opisani problemi, ki bi jih taka direktiva povzročila.

Direktiva s tem sicer še ne bo izginila, vendar bo pri pisanju novega besedila verjetno precej bolj upoštevano tudi stališče razvijalcev odprtokodnega programja, izobraževalnih ustanov in majhnih softverskih podjetij. Ker se je sedaj direktivo postavilo povsem na začetek, lahko mirno pričakujemo, da softverskih patentov v Evropi vsaj še kako leto ali dve ne bo.

Vsi podpisniki pisma Thank-Poland lahko sedaj odpremo penino.[;)]

Slo-Tech - Po tem, ko je svojo podporo direktivi za patentiranje programja pred nekaj dnevi umaknila Poljska, so se znova povečale možnosti, da se direktivo ustrezno popravi, tako da bo patentiranje programja omejevala oziroma preprečila.

V tem duhu so se tudi trije verjetno najbolj znani evropski programerji odločili napisati skupno izjavo v kateri opozarjajo, da je direktiva "zavajajoča, nevarna in demokratično nelegitimna". Linus Torvalds (Linux), Michael Widenius (MySQL) in Rasmus Lerdorf (PHP) v javnem pismu opozarjajo, da je napočil skrajni čas, da Evropa ne zavozi svoje softverske industrije. Pet minut pred dvanajsto, saj bo eno najpomembnejših odločanj že konec tega tedna.

In Slovenija? Ah, slovenski urad za intelektualno lastnino še vedno avtistično trdi, da direktiva ne bo povzoročila možnosti patentiranja programske opreme (glej stran 3). Kljub temu da so na Poljskem enotni, da bo ta direktiva to omogočala (to trdijo tudi patentni pravniki velikih podjetij), kljub temu da je prejšnji teden večina prisotnih predstavnikov podjetij na posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije menila, da bo ta direktiva pomenila točno to - patentiranje programja in probleme za slovenske razvijalce in kljub temu da so do tega spoznanja prišli tudi nekateri predstavniki zdaj ukinjenega ministrstva za informacijsko družbo.

RTV Slovenija - Kandidat za komisarja iz Slovenije v Evropski komisiji Janez Potočnik, ki naj bi bil pristojen za področje znanosti in raziskav, je na današnjem zaslišanju pred Evropskim parlamentom na vprašanje poslanca Zelenih (Greens/EFA) Davida Hammerstein Mintza, kakšno je njegovo stališče do nameravanega sprejema direktive o patentih in intelektualnih pravicah odgovoril z - nimam pojma. To je lepo razvidno tudi iz prispevka TV Slovenija v Dnevniku, medtem ko je Potočnikova izjava v objavi na spletni strani ravno v tem delu skrajšana.

Po Lojzetu Peterletu, Romanu Jakiču in Majdi Širca je Potočnik tako še eden izmed evrofunkcionarjev, ki o patentnem pravu očitno ne ve praktično ničesar. Tokrat je toliko hujše, ker bo sam zadolžen ravno za raziskave in razvoj, področij, ki naj bi ju omenjena direktiva najgloblje prizadela. "Težnja k odličnosti ob iskanju ravnotežja in upoštevanju enakega dostopa za majhne in velike," kar je Potočnik izpostavil kot skupen cilj prednostnih nalog, v tem kontekstu izzveni le še kot velik hec.

Da o prizadevnem lobiranju softverskih gigantov sploh ne govorimo ...

Opomba: Obveščamo vas, da bo komentiranje te novice po polnoči onemogočeno.

out-law.com - Včeraj se je sestal svet evropske unije za konkurenco (Competitiveness Council), da bi dokončno potrdil osnutek direktive, ki bi omogočila patentiranje idej in matematičnih algoritmov. Le ta bi šel potem v parlament, kjer bi ga evropski poslanci še enkrat potrdili. Potrditev osnutka direktive je dejanja za katerega se je pričakovalo, da ga bo svet potrdil brez zapletov. Vendar je danes parlamentarna skupina Greens/EFA sporočila medijem, da so potrditev prestavili.

Kot uradni razlog preložitve je svet navedel "težave, do katerih je prišlo ob prevajanju direktive v jezike novih članic." Neuradno pa je znano, da vse članice niso zadovoljne s trenutnim stanjem direktive in da je svet s tem dejanjem pridobil čas, da se strokovnjaki članic med seboj dogovorijo o sami vsebini. Več podrobnosti ter ozadja.

Zima bo zagotovo še vroča na tem področju. Še vedno pa čakamo na stališča strank, ki se borijo za vstop v parlament.

Slashdot - Kot navaja poročilo PriceWaterhouseCoopers [PDF; 1.8 MB], naj bi računalniški patenti bili posebna grožnja Evropski računalniški industriji. Tako naj bi relativno mil patentni režim v preteklosti privedel do vrste inovativnih, konkurenčnih in kvalitetnih izdelkov, prav patentni zakon, v trenutni obliki, pa bi uničil nadaljni takšen trend. In ker se je Slovenija s svojim vstopom v EU odločila spoštovati iste zakone, bi bil verjetno pravi čas, da zastavimo politikom kakšno vprašanje na to temo, saj bo v končni fazi prizadeta tudi slovenska IT industrija.